Ilirska Bistrica – Dotrajani bazen olimpijskih dimenzij polnijo z odpadnim gradbenim materialom in zemljino. Čemu bo namenjena nova površina, je še skrivnost.
Odprti ilirskobistriški bazen z desetimi odrivnimi stebrički za deset plavalnih stez v Parku Nade Žagar je lokalna skupnost z veliko pomočjo JLA in po načrtih njenega častnika, gradbenega inženirja, zgradila daljnjega leta 1952, torej v času, ko so bili olimpijski bazeni prava redkost. Na nekdaj slavni bazen, ki je bil v svoji drugi polovici obstoja predvsem nevarna jama in odlagališče odpadkov, pa bo spominjala le še petmetrska skakalnica.
Bazen bo zasut, a ne porušen
Kar so doslej predlagali že mnogi, bo namreč uresničil sedanji župan Emil Rojc. Bazen bo kmalu zasut, ne pa tudi porušen. Park, v katerem je bazen, je namreč od lani registrirana enota nepremične kulturne dediščine, občina pa je od zavoda za varstvo kulturne dediščine dobila soglasje za zasutje in ne za rušitev objekta. »Tako smo vendarle ohranili možnost za ponovno delovanje bazena na historični lokaciji v historični obliki,« je za Delo povedala vodja enote Ernesta Drole.
Svetniki ne vedo, kaj bo na gradbišču
Odločitev o zasutju bazena je sprejel ilirskobistriški občinski svet s tem, ko je potrdil proračun za leto 2012. Tedaj je župan Emil Rojc v obrazložitvi občinskih razvojnih načrtov namreč zapisal, da bi na zasutem bazenu zgradili igrišča za odbojko in uredili prostor za rolkanje. Kako pa bo dejansko urejen prostor na nekdanjem bazenu, pa javnost in najbrž niti večina občinskih svetnikov (preverili smo pri osmih) ne ve.
Župan Emil Rojc za Delo ni hotel razkriti svojih načrtov, z njimi pa niso seznanjeni niti na ilirskobistriški upravni enoti. Občina Ilirska Bistrica ni vložila zahteve za izdajo dovoljenja za zasutje bazena, in ker upravni enoti ni znano, kakšen poseg bi rada občina v zvezi z bazenom, za Delo niso mogli pojasniti, kakšno dovoljenje bi bilo potrebno.
Od amfiteatra do igrišč in tržnice
Zasutje bazena že v preteklosti za mnoge ni bilo sporno, predlogi o izkoristku prostora pa so bili različni. Nekateri so že pred leti predlagali, da bi na mestu odstranjenega ali zasutega bazena zgradili igrišča za tenis. V Društvu za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom Ilirska Bistrica bi tam najraje videli prostor za tržnico, Turistično društvo Ilirska Bistrica je predlagalo preureditev bazena v nekakšen amfiteater – prostor za poletne prireditve, svet krajevne skupnosti Ilirska Bistrica (KS) pa je, kot je za Delo povedal njegov član Janez Ličan, predlagal, da bi KS nabavila šotor, ki bi stal nad zasutim bazenom, namenjen pa bi bil javnim prireditvam.
A menda se ne bo zgodilo nič od tega. Na zasutem prostoru naj bi župan načrtoval ureditev zelenice in postavitev fontane. Za zasutje bazena, za morebitno izdelavo projekta za novo ureditev in za graditev novih objektov ima v proračunu na voljo 50.000 evrov.
Tiskane izdaje
