Imamo tudi dobre predsednike

Pravosodni minister ima pri izvajanju svojih zakonskih pristojnosti v razmerju do sodstva največ vzvodov pri imenovanju predsednikov sodišč.

Objavljeno
13. marec 2007 21.12
Pravosodni minister ima pri izvajanju svojih zakonskih pristojnosti v razmerju do sodstva največ vzvodov pri imenovanju predsednikov sodišč. To opravilo – razen pri izvolitvi predsednika vrhovnega sodišča – je v njegovih rokah. Seveda je pri tem vezan na predloge, ki mu jih posreduje sodni svet. Toda njegove predloge je minister že zavrnil. Eden takšnih zdaj čaka na epilog pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče naj bi tako postavilo meje še dopustnega poseganja izvršne oblasti v postopek imenovanja predsednikov sodišč, ki jim je sicer zaupano izvajanje sodne uprave.

Zaradi primera Casiraghi Lovro Šturm ta hip ni zadovoljen niti z delom predsednika ljubljanskega višjega sodišča Jerneja Potočarja niti z delom predsednika novomeškega okrožnega sodišča Janeza Smoleja, sicer sodišča, ki velja za eno najuspešnejših v državi.

Da imajo naša sodišča izjemne težave z vročanjem sodnih pisanj tudi zaradi že pregovorne nediscipline ljudi, ki ne prevzemajo pošte, je znano že vrsto let. Toda primer Casiraghi je drugačen. Nove sodbe mu niso mogli vročiti, ker so ga iskali na domačem naslovu, on pa je bil v zaporu. Odpovedali so torej mehanizmi v sodstvu in pomanjkljiva komunikacija z upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. Minister je prepričan, da se to ne bi smelo zgoditi, in težko mu je oporekati. V primeru Casiraghi je namreč edina srečna okoliščina ta, da je ugrabljenemu dekletu uspelo pobegniti. Sicer bi bil lahko razplet dogodka tudi tragičen.

Imamo tudi dobre predsednike sodišč, je pred kratkim dejal minister Šturm. Toda od vseh pričakuje skrbno in vestno delo, sicer bo uporabil tudi možnost, da jih razreši. Ali jo bo uporabil zaradi primera Casiraghi, ne vemo. Zdaj je po Šturmovem prepričanju spet na potezi sodna veja oblasti, saj si ne želi očitkov o poseganju v njihovo neodvisnost. Ta sicer nima veliko opraviti z izvrševanjem nalog sodne uprave in njihovim razumevanjem, kaj te sploh so. Zato bi moralo sodstvo zaradi krepitve svoje avtonomije, avtoritete in verodostojnosti dati povsem nedvoumne odgovore na ministrove očitke. Tudi zato, da bi se izognili morebitnim poskusom samovoljnega ravnanja na kateri koli strani.