»Ime izbrisani je proizvod politične kampanje«

Ljubljana – Od 18.305 državljanov naslednic SFRJ, ki si do februarja 1992 niso uredili statusa v Sloveniji, jih je pozneje, s posebnimi pogoji, 12.174 dobilo dovoljenje za bivanje, leta 2003 pa jih je 2959 vložilo prošnje za državljanstvo. Januarja letos jih okoli 4000 še ni imelo statusa, o njih pa sklepajo, da jih ni več v Sloveniji. Te podatke je objavilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), ki meni, da je ime izbrisani proizvod medijske in politične kampanje ter da »dramatizacija zadev v zvezi z njimi temelji večinoma na pomanjkljivih informacijah«. Matevž Krivic, pravni zastopnik številnih izbrisanih, odgovarja, da predvsem MNZ zavaja nepoučene.

Po osamosvojitvi so občinski organi za notranje zadeve tiste prebivalce Slovenije, ki so prišli iz drugih republik SFRJ, pozvali, naj si uredijo status in pridobijo dokumente matične države. Pod ugodnimi naturalizacijskimi pogoji je 171.120 oseb pridobilo slovensko državljanstvo, večina tistih, ki tega niso želeli, a so nameravali ostati tukaj, pa dovoljenje za prebivanje po zakonu o tujcih, razlagajo na MNZ. Za tistih 18.305, ki niso uredili ne enega ne drugega, so leta 1999 sprejeli zakon za ugodnejšo pridobitev bivalnega dovoljenja, tri leta pozneje pa za državljanstvo. » Pristop, ki ga je Slovenija izbrala za reševanje tega kompleksnega vprašanja, je bil pozitivno ocenjen tudi pri svetovnih organizacijah,« so poudarili na MNZ. Po njihovem mnenju so veliko prahu dvignile zahteve ljudi, ki so zaradi težav pri urejanju statusa pričakovali visoke odškodnine od države, »kar je izzvalo začudenje in jezo pri tistih, ki so si ga uredili pravočasno«. Slovenija pa je pripravljena poravnati morebitno škodo, ki je nastala zaradi protipravnega ravnanja uradnih oseb ali državnih organov.

Matevž Krivic je v vsaki točki tega sporočila MNZ našel sporne navedbe. »Pozive, naj si uredijo status, so pošiljali po izbrisu in ne prej. Prenehanje prijave stalnega bivališča je evfemizem za izbris in je bilo popolnoma nezakonito, kot je februarja 1999 ugotovilo ustavno sodišče, ki izraz izbrisani uporablja v vseh svojih odločbah,« je med drugim komentiral Krivic, ki pravi, da je ustavni zakon norčevanje iz ustavnega sodišča. »Duhove« približno 4000 ljudi pa vedno znova odkrivajo, kako že 14 let životarijo brez dokumentov nekje v Sloveniji. »Da je država pripravljena poravnati škodo, je navadna laž. Najhujše protipravno ravnanje je sam izbris, o katerem vztrajajo, da ga sploh ni bilo,« je dejal Krivic.