Odrasel Slovenec po zadnjih podatkih letno »registrirano« popije povprečno 10,5 litra čistega alkohola. Kot kaže statistika, ima najraje pivo – spije ga 87 litrov, sledi vino z dobrimi 48 litri, vsako leto pa vase zlije tudi dobra dva litra žganih pijač. Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) poroča, da vsak deseti Slovenec med 25. in 74. letom starosti čezmerno uživa alkohol, vsak drugi pa se vsaj enkrat letno visoko tvegano opije. Država ima zaradi tolikšnih količin popitega alkohola večjo finančno škodo, kot pa je od prodaje alkohola koristi. Seštevek posledic v zdravstvu, zaradi nasilja v družini, prometnih nezgod in vseh drugih negativnih dejavnikov, ki gredo z roko v roki z alkoholom, so v Sloveniji že v 2014 ocenili na več kot 230 milijonov evrov. Trošarine so v državno blagajno vrnile zgolj 90 milijonov evrov.
Med 3. in 17. aprilom bo projekt SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola z namenom promocije dni brez alkohola potoval od Vipave, Raven na Koroškem, Celja, Lucije, do Maribora, Murske Sobote, Kočevja in Kranja. Projektu SOPA so se pridružili Društvo za zdravje srca in ožilja, Zveza paraplegikov Slovenije, Šent, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Slovenska Karitas in Športna unija Slovenije.
Bolezni kosijo po vinorodnih območjih
Neslavni rekordi v obolevnosti zaradi alkohola, bolniški odsotnosti in v številu prometnih nesreč, ki so jih zakrivili vinjeni vozniki, se selijo od občine do občine – v glavnem pa ostajajo znotraj enih in istih regij. V obdobju do 2016 se je največ nesreč dogajalo posavskim in pomurskim voznikom, najmanj pa osrednjeslovenskim in zasavskim. Do leta 2015 je bila obolevnost med Slovenci zaradi alkohola po navedbah Nijz nizka na urbanih območjih mestnih občin, visoka pa v Halozah, Prlekiji, na vinorodnih območjih Štajerske in Posavja – na Kozjanskem in Bizeljskem – ter v Zasavju, ki ni vinorodni okoliš, velja pa za regijo s precejšnjimi razvojnimi težavami in posledično še hujšimi socialnimi stiskami. V vsej državi se dnevno zaradi alkohola zdravi deset ljudi, vsak dan dva umreta, ali drugače vsakih enajst ur beležimo eno smrt zaradi prekomernega pitja, najpogosteje zaradi ciroze jeter, sledijo duševne motnje.
Maligani že med najstniki
Letno zaradi alkohola umre več kot osemsto Slovencev, kar so štirje odstotki vseh smrti v državi; 75 dodatnih smrti zaradi alkohola beležimo v prometu. Alkohol predstavlja večjo težavo moškim – kar v 80 odstotkih, polovica jih je mlajših od 65 let, štirinajst oseb je mlajših od 29, štiri osebe pa so celo mlajše od 19 let, kar je dokaz, da alkohol predstavlja težavo že tudi slovenskim najstnikom – od 150 do 200 jih hospitalizirajo na leto.
Visoko v evropskem pivskem vrhu
In kakšni pivci smo Slovenci v primerjavi z drugimi Evropejci? Glede na umrljivost zaradi alkohola smo visoko na šestem mestu, pravijo na Nijz, to je nad povprečjem Evropske unije. Skupaj z Norvežani in Švicarji, ki popijejo dvakrat več alkohola kot znaša svetovno povprečje, smo tudi v samem svetovnem vrhu. Šesto mesto pomeni skoraj 91 smrti na 100.000 Slovencev. Pred nami so samo Litvanci, Latvijci, Madžari, Romuni in Estonci.
Poraba piva pada
Kaj je SOPA?
»Osnovna ideja projekta SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola je pri vsakem od nas vzbuditi pozornost in vprašanje o tem, kakšno je pravzaprav naše pivsko vedenje. Ali z vidika zdravja spijemo preveč alkohola in čez mero, čeprav je to v naši družbi morda sprejemljivo, v določenih situacijah pa celo spodbujeno? Želimo, da bi imel vsak član skupnosti na voljo vse potrebne informacije o negativnih učinkih čezmernega pitja alkohola, bodisi zase bodisi za svojega bližnjega, prijatelja. Pitje alkohola, niti v majhnih količinah, namreč ne predstavlja zdravega načina življenjskega sloga.«
Tadeja Hočevar, vodja projekta SOPA
»Osnovna ideja projekta SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola je pri vsakem od nas vzbuditi pozornost in vprašanje o tem, kakšno je pravzaprav naše pivsko vedenje. Ali z vidika zdravja spijemo preveč alkohola in čez mero, čeprav je to v naši družbi morda sprejemljivo, v določenih situacijah pa celo spodbujeno? Želimo, da bi imel vsak član skupnosti na voljo vse potrebne informacije o negativnih učinkih čezmernega pitja alkohola, bodisi zase bodisi za svojega bližnjega, prijatelja. Pitje alkohola, niti v majhnih količinah, namreč ne predstavlja zdravega načina življenjskega sloga.«
Tadeja Hočevar, vodja projekta SOPA
Pozitivno je, da je poraba čistega alkohola v letu 2016 glede na 2015 v Sloveniji upadla za liter na Slovenca, starejšega od petnajst let; odrasli Slovenec je spil celo 27 litrov manj piva in en deciliter manj žganih pijač, vina pa celo štiri litre več. Nijz opozarja na zmotno prepričanje, da sta pivo in vino manj škodljiva. V resnici velja naslednje razmerje: kozarček vina z 12 odstotki alkohola je enakovreden 0,25 litra piva s petimi odstotki alkohola, oba pa 0,3 decilitra žgane pijače s 40 odstotki alkohola.
Alkohol je enako tobak
Kaj pa hranilna vrednost alkohola in rakotvornost? Pol litra piva zaleže za rezino belega kruha, so izračunali na Nijz, medtem ko je Mednarodna agencija za raziskovanje raka uvrstila v isto skupino kancerogenih snovi kot tobak.