Iniciativa: cona v Stražišču je ekološka bomba

Ekorelovi načrti so razkrili katastrofalne razmere v coni Laze, kjer ni urejene kanalizacije in ni zadosti vode za gašenje.

Objavljeno
13. marec 2014 18.31
Posodobljeno
14. marec 2014 08.00
Peticija proti predelavi nevarnih odpadkov
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Kranj – Še pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Ekorel za napravo, ki bo predelovala zaoljene vode in mulj, krajani Stražišča zahtevajo, da se v industrijski coni Laze uredi kanalizacija. Če bo Agencija RS za okolje (Arso) izdala dovoljenje, krajani, ki so zbrali že skoraj tisoč podpisov, grozijo z zaporo ceste.

Čisto okolje je naša pravica, je na sestanku na sedežu krajevne skupnosti Stražišče poudarilo več govornikov. Med več kot 300 navzočimi, ki so si najprej zgroženi ogledali posnetke katastrofalnih razmer blizu cone, pa je bilo slišati negodovanje, ko je spregovoril župan Mohor Bogataj.

»Država bi morala ukrepati«

Predstavniki Civilne iniciative za zeleno Stražišče so namreč županu že leta 2005 izročili vzorec onesnažene vode in ga opozorili na smrad, hrup in izlivanje olj v potok, ki teče skozi Bitnje do Žabnice in ponikne na Sorškem polju.

V sredo zvečer pa je župan Mohor Bogataj v prepolni dvorani dejal, da je fasciniran nad posnetki in da podpira pobudo, da se krajanom Stražišča omogoči življenjsko okolje brez škodljivih emisij. »Zahtevali bomo ekspertizo nevarnih odpadkov, mi smo na vaši strani,« je dejal in poudaril, da občina, ki je izdala soglasje za cesto, ki vodi do cone, ni pristojna za zaprtje cone. »To so pristojnosti inšpekcije, država bi morala ukrepati,« je izjavil in obljubil, da se bo občina odzvala na javno naznanilo Arsa o postopku.

Arso bo zbiral pripombe do 20. marca, toda občina za zdaj ne more biti stranka v postopku. Uradno sta vplivno območje naprave, ki naj bi predelovala nevarne odpadke v industrijski coni Laze, le dve parceli, katerih lastnici sta podjetji Ekol in Don Don, drugi pa se o njej ne bi mogli izrekati, izjema so nevladne organizacije.

Neznani onesnaževalci

Člani iniciative so poudarili, da so inšpekcijo o onesnaževanju obveščali od leta 2006 naprej in da je po zatonu opekarne pričelo delati v Lazah več onesnaževalcev, ne samo Ekol in Ekorel.

Na to, da smetišče, ki je hkrati prava ekološka bomba, nima zadostne količine vode, s katero bi lahko pogasili požare, pa je opozoril član iniciative Marko Špolad. »Tu velikokrat zagori in bojimo se zato, ker ne vemo, kaj gori. Pristojne smo opozarjali, a nikoli nismo dobili odgovorov,« je povedal Špolad in v nadaljevanju predstavnikom Ekorela, Ekola ter E-net okolja, ki so zagotavljali, da naprava ne bo imela škodljivih posledic, svetoval, naj jo namestijo na urejeno lokacijo.

Poskusno obratovanje naprave naj bi pred zagonom potekalo pol leta. Trenutno dovoljenje za obdelavo odpadkov, ki ga izvajata Ekol in Ekorel, je 15 ton dnevno, kar na letni ravni pomeni okoli 2000 ton odpadkov. Trenutna kapaciteta skladišča je 700 ton dnevno, kar tudi z razširitvijo ne bo preseženo, zagotavljajo v Ekorelu. Količina sprejetih odpadkov se z obratovanjem nove naprave ne bo povečala, le odpadki naj bi se v prihodnje obdelali na lokaciji v Lazah in ne več v tujini.

Ekorel ponudil pomoč občini pri gradnji infrastrukture

Predvidoma prihodnjo sredo, 19. marca, se bodo na sedežu občine sestali vsi lastniki objektov v industrijski coni Laze, so včeraj sporočili iz Ekorela. To podjetje pa je, kot poudarjajo, pripravljeno aktivno reševati problematiko in finančno pomagati pri gradnji komunalne infrastrukture. Predstavnike civilne pobude pa je Ekorel tudi povabil, naj si njihove prostore pridejo ogledat danes, v petek, 14. marca, ob 15. uri.