Iniciativa se dviguje proti Salonitu

Ne gre več za peč cementarne, ampak za peč za kurjenje odpadkov, so prepričani v civilni iniciativi, ki nasprotuje sežigalnici družbe Salonit Anhovo. Pobudo bodo v kratkem nadgradili s preobrazbo v društvo, medtem ko ji iz edine preostale slovenske cementarne odgovarjajo, da onesnaževanje okolice ni odvisno od goriv sežigalnice.

Lokalno prebivalstvo se po besedah predstavnika civilne iniciative Zagotovimo vsaj našim otrokom čisto in zdravo okolje Mitje Bernika ne strinja s kurjenjem odpadkov v Salonitu Anhovo. »Zdravo okolje je naša ustavna pravica, zato smo proti kurjenju vseh vrst odpadkov,« je povedal Bernik. Kot poudarja, ima Salonit okoljsko dovoljenje za cementarno in ne za sežigalnico. Iniciativa se zdaj povezuje s sorodnimi slovenskimi društvi in išče mnenja stroke glede vplivov sežigalnice na okolje. »Nismo revolucionarji, želimo samo točne podatke, kaj se spušča v okolje. Prebivalci namreč nismo podvrženi enkratnemu vplivu, temveč gre za naš vsakdan,« je dejal.

Bernik opozarja, da je lokalna skupnost že leta 2001 na referendumu z veliko večino 78 odstotkov izkazala nestrinjanje s sežiganjem odpadkov v Salonitu: »Takratna občinska oblast je obljubljala, da bo sprejela akte, ki bodo Salonitu preprečili nadaljnje kurjenje vseh vrst odpadkov, a iz tega ni bilo nič. Sodu je izbilo dno dejstvo, da je župan Andrej Maffi brez posveta s svetniki in prebivalstvom podpisal še dve novi soglasji.«

Iniciativa opozarja tudi na dve napovedani naložbi družbe. Če linija za proizvodnjo klinkerja z izločevanjem klorida ni tako moteča, je za iniciativo spornejša naprava za dodaten prevzem, skladiščenje in uporabo alternativnih goriv. »Razvidno je, da se ne dela novega pokritega skladišča za gume, kot se navaja ljudem in kar celo nekateri svetniki verjamejo, ampak deponijo odpadkov, med katerimi so tudi komunalni,« je prepričan Bernik.

Salonit: vse po pravilih

Član uprave Salonita Tomaž Vuk je pojasnil, da ima družba dovoljenje za sežig 110.000 ton goriva na leto, a da je peč obremenjena glede na potrebe proizvodnje in ne zaloge goriv. Nekaj manj kot tretjino teh predstavljajo rabljene pnevmatike, četrtino pa mešanica odpadnih materialov, kot so tekstil, papir, karton, les in plastika ter odpadno blato čistilnih naprav. Preostali delež nadomestijo s fosilnim gorivom petrolkoksom. »S količinami odpadkov bomo tudi z novo napravo ostali v okviru dovoljenja iz leta 2007. Moramo pa vsako spremembo prijaviti agenciji za okolje in na podlagi tega agencija spremeni dovoljenje,« je pojasnil Vuk in miril strasti, da Salonit uporablja najsodobnejšo tehnologijo: »Naložbi ne bosta obremenjevali okolja, temveč celo pomembno prispevali k izboljšanju. V zadnjih letih smo v lokacijo vložili več kot sto milijonov evrov. S tem smo proizvodno linijo privedli na raven najboljših cementarn v Evropi in po številnih okoljskih kriterijih se tudi uvrščamo med deset odstotkov najboljših. Iz naših izkušenj v zadnjem desetletju, ko smo stalno povečevali delež alternativnih goriv in zmanjševali vplive na okolje, je jasno, da je vpliv take proizvodnje bolj odvisen od tehnologije kot od sestave goriv.«

Po podatkih Salonita je območje Anhovega glede zaprašenosti v povprečju celo za deset odstotkov manj obremenjeno kot bližnja Nova Gorica. »Ocenjujemo, da je naš prispevek k vplivu na okolje največ 20-odstoten. Uporaba alternativnih goriv kvečjemu zmanjša emisijske parametre,« je sklenil. Salonit Anhovo bo po napovedih okoljsko dovoljenje obnavljal leta 2017.