Inšpektorat za okolje se pri izpustih sklicuje na napačno uredbo

Zagorje, Ljubljana – V Eko krogu trdijo, da trboveljski Lafarge Cement (LC) nima vseh soglasij, da bi lahko obratoval na podlagi uporabnega dovoljenja iz leta 1987, potem ko je prejšnji petek ostal brez okoljskega dovoljenja. Poleg tega so prepričani, da za LC ne velja uredba o emisiji snovi v zrak iz naprave za proizvodnjo cementa iz leta 2007, na katero se po prepovedi sosežiga sklicujejo na IRSOP, temveč uredba, ki je začela veljati 1. januarja letos in ki strogo omejuje emisije skupnega organskega ogljika (TOC) na 50 miligramov na kubični meter.

LC bi lahko po uredbi iz leta 2007 v zrak emitiral neomejene količine rakotvornega TOC, pred odvzemom dovoljenja pa ga je smel za 20 sežigalnic ali – kot mu je z okoljskim dovoljenjem izjemoma dovolil Arso – 200 miligramov na kubični meter. Ali okoljski inšpektorat torej spet dokazuje, da slabo pozna zakonodajo s področja, za katero je pristojen? Potem ko je v sredo inšpektorica za okolje z ustno odločbo prepovedala LC nadaljnji sosežig odpadkov, na IRSOP niso povedali, na kateri pravni podlagi lahko LC obratuje naprej in še zlasti, katere mejne vrednosti veljajo po prepovedi sosežiga. Odgovore so poiskali šele, ko so jih javno izzvali v Eko krogu.

»Do ponovne odločitve o izdaji okoljskega dovoljenja se za trenutno veljavna dovoljenja za obratovanje LC upoštevajo uporabna dovoljenja na podlagi določb zakona o graditvi objektov,« so sporočili inšpektorji. Dokler Arso ne bo znova presodil o okoljskem dovoljenju za emisije LC v okolje, po njihovem mnenju to urejajo predpisi s področja varstva okolja oziroma uredba iz leta 2007.

Boštjan Pihler v imenu Eko kroga razkriva domnevno nevednost IRSOP: »V drugem odstavku prvega člena uredba določa, da emisije snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo cementa, ki niso urejene s to uredbo, ureja splošna uredba. Takšne so emisije TOC. Teh mejnih vrednosti uredba, na katero se sklicuje IRSOP, ne predpisuje, splošna uredba, ki je začela veljati s 1. januarjem 2011, pa strogo omejuje emisije TOC – na 50 miligramov na kubični meter.«

K vlogi za okoljsko dovoljenje je LC leta 2007 priložil tudi program obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz peči za klinker v času sosežiga. Arso oziroma ministrstvo za okolje nanj nista imela nobene pripombe. Program je delo mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo, ki kot pooblaščena institucija izvaja meritve za naročnika LC, v njem pa je tudi tabela mejnih vrednosti onesnažil, ki veljajo za LC v primeru uporabe običajnih goriv in v primeru sosežiga.

»Iz tabele je jasno razvidno, da v primeru uporabe običajnih goriv, torej brez sosežiga, velja mejna vrednost TOC pri 50 miligramih,« je povedal Pihler. Sprašuje se, ali je potem Arso že leta 2009, ko je LC izdal okoljsko dovoljenje za sežiganje odpadkov, zavajal javnost, ko ni imel pripomb na program obratovalnega monitoringa. Pri tem se sprašuje, ali bo v tem primeru prevzel odgovornost.

»Tudi mejne vrednosti 50 miligramov TOC na kubični meter, ki veljajo v Sloveniji, so visoke, glede na to, da so v evropskih cementarnah dovoljene vrednosti od enega do 40 miligramov,« je še povedal Pihler in z dokumenti dokazoval, da ni vse, kot bi bilo treba biti, niti z dikcijo v Lafargeevem zdaj veljavnem uporabnem dovoljenju. Lokacijsko dovoljenje za menjavo goriva, to je z mazuta na premog, vsebuje petrolkoks in antracit le kot eno od možnosti (v oklepaju), in ne kot enakovredno možnost. »Zato je zdravstveni inšpektorat LC dal samo soglasje za prehod na premog. IRSOP torej zavaja z dikcijo 'in petrolkoks',« trdi Pihler.