Inštitut, ki ni nikoli zaživel, v likvidacijo

Vlada je začela likvidacijo nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), letos in prihodnje leto naj bi zanj porabili 56.800 evrov.

Objavljeno
13. junij 2019 10.40
Posodobljeno
13. junij 2019 10.43
Na inštitutut za otroške srčne bolezni, ki ni nikoli zaživel, je dobival direktor Brane Dobnikar dobre štiri tisoč evrov bruto plače na mesec. FOTO: Roman Šipić/Delo
 
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, ki ni nikoli zaživel, a je do konca maja danes potrošili skoraj 331.000 evrov, po sklepu vlada le odhaja v likvidacijo. Na podlagi odloka o prenehanju delovanja zavoda, ki je bil sprejet že konec februarja letos, je ministrstvo za zdravje zdaj le pripravilo predlog sklepa o začetku likvidacije. Ta je bil že v medresorskem usklajevanju, a je z imenovanjem novega ministra – Aleša Šabedra – prešel v ponovno interno usklajevanje.

Postopek likvidacije bo trajal predvidoma do julija 2020. Za stroške obstoječih zaposlenih, plačila storitev in dela likvidacijskega upravitelja naj bi letos porabili 28.975 evrov, prihodnje leto pa še 27.825 evrov.

Z dnem, ko se bo začel likvidacijski postopek, bo po besedah ministra za zdravje Aleša Šabedra začel teči odpovedni rok tudi petim zaposlenim. Kot smo v Delu že poročali, so ti za opravljanje tekočih poslov doslej prejemali redni mesečen dohodek. Direktor Brane Dobnikar dobiva 4036 evrov bruto na mesec, zdravniki Gorazd Košir, Lučka Kosec in Uroš Mazić so kot nosilci dejavnosti zaposleni za štiri ure na teden (desetodstotna zaposlitev) z osnovno plačo 386,90 evra bruto, zdravnica Mojca Grošelj Grenc pa za dvajsetodstotno zaposlitev na inštitutu prejema 796,56 evra bruto.

Tekoče posle na inštitutu, ki nikoli ni zares zaživel, pa naj bi prevzel likvidacijski upravitelj Marko Zaman.

Vlada je 28. februarja sprejela odlok o prenehanju inštituta, saj je ocenila, da ob vzpostavljenem programu v UKC Ljubljana ter razmeroma majhnem številu bolnikov ni smiselno, da bi enako dejavnost izvajal ločeni javni zdravstveni zavod.

Po opozorilih UKC Ljubljana, da je hkratno delovanje obeh institucij nevarno za otroke in nevzdržno za zaposlene, je NIOSB lani preložil prihode tujih zdravnikov v UKC do prenosa celotnega programa na inštitut. To se ni nikoli zgodilo, saj je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prenos programa zavrnil, ker NIOSB ni izkazal, kako bi zagotavljal ustrezne prostore, opremo in kadre.