Tiskane izdaje
Še pred dvema letoma je SBC poslovala pozitivno, leto 2015 so končali celo z 902.000 evri presežka. Leto kasneje so že pridelali 1,7 milijona evrov izgube, ki pa letos dodatno narašča. V polletju beležijo že 3,07 milijona evrov minusa, pričakujejo, da bo izguba ob koncu leta 6,12 milijona evrov. Med razloge za izgubo v tretji največji slovenski bolnišnici navajajo predvsem cene zdravstvenih storitev.
Kot je pojasnil direktor SBC Marjan Ferjanc, so bolnišnice v letošnjem letu pričakovale 5-odstotno povišanje cen storitev, saj zaradi sprostitve napredovanj in uskladitve plač v javnem sektorju poslovanja niso mogle uravnotežiti. Pa jim ZZZS od 1. januarja priznava celo nižje cene, je dejal Ferjanc: »Cene so nižje za 3,6 odstotka in so na ravni iz leta 2014.« Višje plače in napredovanja celjsko bolnišnico na letni ravni stanejo 3 milijone evrov, torej 1,5 milijona v polletju. Ob tem v celjski bolnišnici opozarjajo, da javni zdravstveni zavodi za te višje stroške dela niso dobili dodatnih finančnih sredstev »z razliko od drugih javnih ustanov, ki jim je višje stroške dela pokril državni proračun«.
Še vedno predraga urgenca
Že od kar deluje urgentni center v SBC opozarjajo, da denarja za njegovo delovanje ni dovolj. Samo v prvi polovici leta so tam pridelali skupaj 730.000 evrov neplačanih stroškov. Največ denarja je bilo izgubljenega, 600.000 evrov, z materialnimi stroški in stroški laboratorijskih storitev, ki so višji od priznanih standardov ZZZS. Priznani stroški ZZZS tudi ne upoštevajo, da dejavnost urgence priznava za dva plačna razreda višje osnovne plače, v pol leta se je iz tega naslova nabralo 70.000 evrov. Za urgenco mora SBC plačevati še pol ekipe v modro-zelenem sektorju za nočne ure, pa tudi najemati dispečersko službo, ki stane 60.000 evrov na pol leta. Delovanje dispečerske službe je ministrstvo napovedovalo že konec lanskega leta, kdaj bo vzpostavljena, danes še ne vedo.
Velik strošek so letos tudi za 10 odstotkov dražja zdravila in zdravstveni material. V prvi polovici letošnjega leta so za to porabili 1,2 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani. V bolnišnici ob tem pravijo, da so vključeni v proces izvedbe skupnega javnega naročila, da pa postopek traja že dve leti in ker ne vedo, kdaj bo končan in katera zdravila bodo v njem, so pripravili javne razpise, na katerih pričakujejo nižje cene. Da bi se izognili korupcijskim tveganjem so ukinili zbiranje kakršnih koli donacijskih sredstev za izobraževanja in izpopolnjevanja vseh zaposlenih ter posebej nadzorujejo porabljene količine.
Po novega robota
Rešitev ne le celjske, ampak vseh slovenskih bolnišnic Ferjanc vidi le v dvigu cen storitev. Pravi, da sicer predlagani interventni zakon daje konkretne rešitve, a dolgoročno to ni rešitev: »Cene bi se morale dvigniti za najmanj sedem odstotkov. Ampak v to ni všteto, kar se bo letos dogajalo pri večjih stroških za dvig plač in vseh zaposlenih do 26. razreda. Prihodnje leto bo tako verjetno zahtevek po dvigu cen med osmimi in desetimi odstotki.« Strokovni direktor SBC Franci Vindišar pa je dodal: »Interventni zakon pomeni nalivanje vode v vedro, ki ima luknje.«
Kljub finančnim težavam pa v SBC načrtujejo nakup novega robota, še danes je celjska bolnišnica edina v državi, kjer operirajo z robotom. Do konca leta bodo tako opravili 300 robotskih operacij na področju raka prostate in od 20 do 30 operacij na področju raka debelega črevesja in danke, kot je dejal Vindišar, se z UKC Ljubljana pogovarjajo tudi o širitvi na druga področja. A se spet zatika pri denarju. »Še vedno so operacije širokega črevesa in danke plačane po klasičnih vrednostih brez dodatka za robota, ker je bil naš predlog, da se to vnese v Splošni dogovor, zavržen. Ampak vztrajamo, ker stroka govori, da je to potrebno in smiselno. In pazimo na finančne okvire, tako da robotske operacije niso razlog za našo izgubo,« je zaključil Vindišar.
