Invalidka zaradi cepiva

V desetih letih devet zahtevkov odškodnin zaradi cepljenja, sedem zavrnjenih.

Objavljeno
28. februar 2018 10.48
shutterstock cepljenje
Brigite Ferlič Žgajnar
Brigite Ferlič Žgajnar

Ljubljana – V skladu z zakonom o nalezljivih boleznih ima oseba, ki ji je z obveznim cepljenjem nastala škoda na zdravju, pravico do odškodnine. Znano je, da je najvišja izplačana odškodnina znašala skoraj 70 tisoč evrov. Pridobili pa smo odločbo, iz katere je jasno, zakaj je bila sploh priznana.

Pred devetimi leti je bila izplačana medicinski sestri, zaposleni v enem od zdravstvenih domov. Zahtevek za odškodnino je vložila tik pred iztekom šestletnega roka za vložitev tovrstnega zahtevka - vloga se namreč lahko vloži najpozneje v šestih letih od dneva cepljenja. Z drugim odmerkom cepiva proti hepatitisu B se je cepila konec junija 2000, zahtevek za odškodnino pa je vložila sredi junija 2006. Komisija za ugotavljanje vzročne povezave pri ministrstvu za zdravje, ki so jo sestavljali zdravniki Milan Čižman, Natalija Krajnc in Breda Zakotnik, se je strinjala, da so posledice, ki jih je utrpela, nastale zaradi cepljenja. Ob tem je zanimivo, da so omenjeni odločujoči pediatri, ki so torej presojali zdravstveno stanje odrasle osebe. Kakorkoli, leta 2009 so ji priznali odškodnino, ki po zakonu o nalezljivih boleznih znaša 15 milijonov tolarjev oziroma dobrih 62.000 evrov. Ker se znesek odškodnine enkrat na leto valorizira skladno z višino inflacije, je oškodovanka prejela skoraj 70 tisočakov.

Invalidnost III. kategorije

Zanjo kot zdravstveno delavko je bilo cepljenje obvezno. Dva dni po njem je opazila napet trebuh, zastajal ji je urin, v nogah je čutila mravljince. Čez nekaj dni je imela hude bolečine v prsnem predelu hrbtenice med obema lopaticama, težko je hodila ter imela težave z odvajanjem blata in urina. Začele so ji opletati noge, pojavila se je pareza spodnjih okončin, ni mogla hoditi.

Od leta 2004 je delala polovični delovni čas, leta 2006 pa je imela še vedno težave: delna ohromljenost trupa od prsi navzdol, huda utrujenost, izguba občutka toplote, zaznava mraza kot bolečine, klecanje leve noge, bolečine v hrbtenici, tresenje rok, glavobol, uhajanje urina, slaba koncentracija in pozabljivost.

Komisija za ugotavljanje vzročne zveze je ugotovila, da so njene težave podobne klinični sliki akutne mielopatije s sliko transverznega mielitisa. Medicinski sestri je bila priznana III. kategorija invalidnosti, saj s poklicno rehabilitacijo ali brez nje ni bila zmožna za delo s polnim delovnim časom. Invalidska komisija je ugotovila, da njene zdravstvene težave povzročajo resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij.

Odškodnino zaradi posledic po cepljenju proti hepatitisu B sta v sodnem postopku zahtevali še dve medicinski sestri, ki pa sta bili cepljeni že leta 1996. Pravico sta iskali na sodišču, sodeč po dostopnih sodnih odločbah, pa naj bi prejeli po dobrih osem tisoč evrov odškodnine.

Sedem nepriznanih odškodnin

Od leta 2006 do decembra 2017 je bilo na ministrstvo za zdravje vloženih skupaj devet zahtevkov za pridobitev pravice do odškodnine zaradi obveznega cepljenja. En primer je zgoraj opisani, v sedmih pa ni bila dokazana vzročna zveza med obveznim cepljenjem in škodo, nastalo na zdravju osebe, ki je vložila zahtevek. En zahtevek je še v obravnavi.

Zahtevki za pridobitev pravice do odškodnine so se nanašali na cepljenja iz rednega programa: cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi, proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, proti hepatitisu B in proti klopnemu meningoencefalitisu. Pri vseh vloženih zahtevkih so bile navedene različne zdravstvene težave, ki so jih navajali starši in so se pojavljale v različnih obdobjih po cepljenju. O upravičenosti zahtevka, povezanosti med cepljenjem in zdravstvenimi posledicami na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije odloča komisija, ki jo sestavljajo zdravniki specialisti, z izkušnjami s področja javnega zdravja, infektologije in pediatrije.

Dvajsetletna agonija

Medtem ko je bila torej medicinski sestri 70.000 evrov visoka odškodnina priznana na treh straneh odločbe in po postopku, ki je na ministrstvu trajal dve leti in pol, pa se starši dekleta, ki je po njihovem utrpelo posledice po cepljenju proti steklini leta 1997, za 40.000 evrov visoko odškodnino z obrestmi in rento na sodišču borijo že osemnajst let. Zgoraj omenjeni infektolog pediater Milan Čižman je v tem primeru nastopil kot sodni izvedenec. Menil je, da dekletove težave niso posledice cepljenja, saj da je interval med pojavom epilepsije in cepljenja predolg. Starša sta ugovarjala. Zaradi zapletov glede izvedenstva je jasno, da primer še nekaj časa ne bo dobil epiloga. O tožbenem zahtevku je sodišče prve stopnje (enkrat) že odločilo, in sicer v sredini leta 2005, nato pa je pritožbeno sodišče konec leta 2006 to sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Kdaj bo tam razpisana obravnava še ni znano.

V obdobju, ko je zahtevek za odškodnino vložila medicinska sestra, je zakon že podrobneje urejal odškodninsko odgovornost države za škodo, ki nastane zaradi obveznosti cepljenja, pred tem pa je bilo treba v takšnih primerih pravico iskati na sodišču.