Tiskane izdaje
Ljubljana – V invalidskem podjetju Rašica Point, ki ima blokirane transakcijske račune, poteka nadzor strokovne komisije ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. To se je zganilo šele prejšnji mesec, čeprav bi se lahko prej. Pri tem se poraja vprašanje, ali je za nadzor invalidskih podjetij ustrezno poskrbljeno.
Nadzor še ni končan, zanj pa so se odločili na podlagi obvestila podjetja o statusnih in večjih poslovnih spremembah v družbi. Pobudo za urgentni inšpekcijski nadzor in ukrepanje so dali tudi pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Renata Flis, ki je kot revizorka pregledala poslovanje omenjene družbe, je že lani nakazala, da v njej ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. V zaključku letnega poročila za leto 2009 je navedla: »Družba Rašica Point, d. o. o., ima v skladu z odločbo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) status invalidskega podjetja. To pomeni, da obračunava prispevke delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno in porodniško varstvo in druge davke in prispevke, povezane s plačami, a jih ne plačuje. V svojih poslovnih knjigah jih evidentira kot razmejene prihodke (dolgoročne rezervacije) – to je vir sredstev, ki je namenjen pokrivanju stroškov v zvezi z uporabo odstopljenih sredstev za namene, določene z 61. členom zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Kot je razvidno iz letnega poročila, je družba črpala dolgoročne rezervacije in upravičenost črpanja utemeljevala z 61. členom omenjenega zakona. Zaradi pomanjkanja tolmačenja, kaj se šteje kot upravičena uporaba sredstev rezervacij iz tega naslova, obstaja negotovost glede tega, ali bi se MDDSZ v celoti strinjal z načinom porabe v letu 2009.«
Na ministrstvu so poudarili, da so pravila glede porabe odstopljenih sredstev jasna. Boris Šuštaršič, direktor invalidskega podjetja Birografika Bori, ki zaposluje okoli sto ljudi, ne ve, kaj je revizorka v zgornjem primeru mislila, ker so tudi po njegovem prepričanju pravila jasna: »V zakonu je natančno določeno, zakaj se smejo sredstva porabiti. Če so jih porabili za te namene, je zakonito, če pa so jih preselil kam drugam, je to goljufija.«
Dober nadzor,
pomanjkljive sankcije
Po Šuštaršičevem mnenju se dajo nezakonitosti pri poslovanju invalidskih podjetij (IP) hitro odkriti. Problem vidi v tem, da se ne ukrepa: »Ponavadi se ne! Kontrola je zadostna, ni pa dosledne izpeljave sankcij. S kontrolnimi mehanizmi bi morale državne ustanove spodbujati kakovosten razvoj na tem področju, delovati bi morale podporno.« Podjetje, ki ga vodi, je redno pod nadzorom. Tega vidi kot posredno podporo: »Če imaš vse urejeno, je to tudi v korist podjetju.«
Invalidska podjetja morajo vsako leto oddati poročilo za poslovanje v preteklem letu. To je oblika nadzora, ki jo izvaja MDDSZ. Letos bi moralo biti poročanje končano do 10. junija, a tega roka nekateri niso upoštevali. Na ministrstvu so pojasnili: »To se je zgodilo iz različnih, večinoma objektivnih razlogov (odsotnost zaposlenih, bolezni, izredni dogodki v gospodarski družbi ipd.).« Poročil še niso pregledali, jih pa bodo do konca leta. Pridobljeni podatki so namreč predmet naknadnega preverjanja. Če pri tem ugotovijo, da gospodarska družba ne izpolnjuje več pogojev za ohranitev statusa, da nenamensko uporablja sredstva iz oprostitev in olajšav, ali da huje krši predpise, ji odvzamejo status IP.
Lani je strokovna komisija opravila 67 nadzorov, status so odvzeli dvanajstim družbam, večinoma zaradi neizpolnjevanja kadrovskih pogojev (delež zaposlenih invalidov, ki mora biti vsaj 40 odstotkov skozi vse leto, minimalno število zaposlenih, ki mora biti vsaj pet delavcev) in hujših kršitev zakonodaje. Letos je komisija opravila 22 nadzorov, status pa so odvzeli dvema družbama.
Invalidska podjetja ne plačujejo prispevkov za socialno varnost, med katerimi sta najpomembnejša prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za zdravstveno zavarovanje. Pri tem morajo finančna sredstva iz naslova oprostitev in olajšav knjižiti na posebnem kontu, poraba pa je, kot smo opisali zgoraj, dovoljena le za zakonsko določene namene. Invalidom, ki zaradi invalidnosti ne morejo dosegati pričakovanih delovnih rezultatov, pripada tudi subvencija plače. Višina te je odvisna od doseganja delovnih rezultatov invalida in lahko znaša od pet do trideset odstotkov minimalne plače na mesec za zaposlenega invalida. Če zaposlijo več invalidov, kot je obvezno, jim pripada tudi nagrada za preseganje kvote.
V analizi poročil za leto 2009 na ministrstvu za delo ugotavljajo, da se delež invalidov med zaposlenimi rahlo povečuje. Med njimi prevladujeta nizka izobrazbena in visoka starostna struktura. Večina vseh zaposlenih delavcev s statusom invalida je delovnih invalidov. V primerjavi z drugimi delodajalci niso zaznali bistvenega odpuščanja; invalidska podjetja kljub recesiji poslujejo razmeroma stabilno, vseeno pa delijo usodo povezanih družb, saj so tista, ki so hčerinske družbe, s svojim poslovanjem praviloma močno vezana na poslovanje matične ter morebitnih drugih povezanih družb.
Strožje sankcioniranje
kršiteljev
Devetnajstega oktobra je državni zbor sprejel novelo zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Ta bo začela veljati predvidoma sredi novembra. Med drugim zaostruje nadzor nad izvajanjem kvotnega sistema zaposlovanja invalidov. Omogoča sankcioniranje kršiteljev v precej večjem obsegu kot do zdaj. Poleg tega bo zaostren nadzor nad pridobivanjem in porabo sredstev, ki jih prejmejo delodajalci zaradi zaposlenih invalidov. Predvidena je tudi možnost financiranja bruto plače invalidov v višini do 75 odstotkov. Po novem bodo morala podjetja, če bodo hotela koristiti vse ugodnosti, ki jih prinaša status IP, zaposliti najmanj petdeset odstotkov invalidov.
