Irma, počasi!

Novinarska konferenca po včerajšnji seji vlade je bila povsem nepotrebna. Sejo vlade je namreč javnost zaradi »tehnične« napake lahko spremljala neposredno po spletu. Tudi v njenem najbolj razburljivem delu, ko se je ministrski zbor lotil kadrovskega načrta za letos in prihodnje leto in ki predvideva dva odstotka manj zaposlenih v državni upravi. Gre za enega izmed varčevalnih ukrepov, ki ga je vlada sprejela februarja kot odgovor na zaostrene gospodarske in finančne razmere in kot lasten prispevek k premagovanju krize. Toda izkazalo se je, da je na papir mogoče zapisati marsikaj, teže pa izpeljati. Tako so bili na seji vlade včeraj zelo slabe volje vsaj štirje: premier, ministrici za javno upravo in za notranje zadeve ter minister za pravosodje, ki je celo zagrozil z odstopom, saj bi moral zaradi - spet »tehnične« napake - število zaposlenih v svojem resorju zmanjšati za kar 63.

Težava je v tem, da se zmanjševanju števila zaposlenih vlada še ni niti približala. Nasprotno. Po javno izrečenih besedah Irme Pavlinič Krebs je zaposlenih 400 ljudi več, resda bolj ali manj na področjih, za kateri ne velja prepoved zaposlovanja - to sta policija in vojska. Zato je ministrica predlagala, naj od načrta odstopijo, saj se ji po vseh teh mesecih niti ne da več poslušati Mitje Gasparija, »da ne vemo, kaj delamo v javnem sektorju«.

Toda dobrega delovanja države ni brez dobre birokracije. V zadnjih letih se je morda res nesramno razbohotila, vendar ne povsod enako. Pomanjkanje inšpektorjev kot izjemno pomembnih nadzornikov je denimo prav skrb vzbujajoče na vseh področjih. Zato bi bila res napaka, če bi vlada ob morebitni izpeljavi kadrovskega načrta to opravila kar počez, brez tehtnega premisleka, izdelanih meril in povsem jasne predstave, v katerem delu se bo država najprej sesula, če ne bo imela usposobljenih in učinkovitih birokratov.

Če naj bi se izvili iz finančnega krča, bi morali varčevati vsi. Tudi javni sektor. To poslušamo najmanj osem mesecev. Zato je novica o več sto tisoč evrov visokih nagradah stečajnih upraviteljev, ki so plačani iz stečajne mase, izzvenela že kar groteskno. Kot pred časom nagrade članom nadzornih svetov in predsednikom uprav.

Iz petkove tiskane izdaje Dela