Iskali reformo, našli smer

Država je že kar dobro razgreta: kmalu bodo lokalne volitve, prvič odkar so leta 2004 na ravni države oblast prevzele stranke, ki so na svojo priložnost čakale za politiko neskončno dolgo, stranke pa, ki so bile lepo navajene na oblast, gledajo zdaj nanjo z opozicijskega stojišča.

Objavljeno
03. oktober 2006 23.23
Finančni minister Andrej Bajuk
Država je že kar dobro razgreta: kmalu bodo lokalne volitve, prvič odkar so leta 2004 na ravni države oblast prevzele stranke, ki so na svojo priložnost čakale za politiko neskončno dolgo, več kakor deset let, stranke pa, ki so bile lepo navajene na oblast, gledajo zdaj nanjo z opozicijskega stojišča. Za ene in druge bodo torej prve lokalne volitve izjemen dogodek: prvi želijo jesensko zmago potrditi še na županski in lokalni ravni, drugi želijo zmago vsaj na županski in lokalni ravni za boljše odskočišče v jesen leta 2008. V takšnih okoliščinah torej poslanci državnega zbora odločajo o novih davčnih zakonih, ki bodo veljali od 1. januarja 2007.

To že moramo upoštevati, ko poslušamo razprave o davkih, ker je mogoče pričakovati, da v tako občutljivem obdobju vlada ne bo hotela dražiti državljanov, opozicija pa jih bo hotela še kako dražiti, toda pravico in dolžnost odločati imajo pač vladne stranke. Spomnimo se torej, kaj je bilo svetišče davčne prenove, ko je vlada Janeza Janše začela govoriti o njej: razbremeniti gospodarstvo.

Poglejmo, kaj se dogaja zdaj: vlada Janeza Janše z novimi davčnimi zakoni res postopoma odpravlja davek na izplačane plače, toda to gibanje je začela že njena predhodnica, znižuje obdavčitev dohodkov pravnih oseb, toda jemlje jim investicijsko olajšavo, in z novo dohodninsko lestvico omogoča višje neto plače, ker zmanjšuje delež dohodnine v bruto plači, ki jih z davčnimi zakoni ni mogoče znižati; zato vlada z nižjo dohodninsko lestvico ne bo znižala bruto plač in ne bo znižala stroškov delodajalcev zanje – sicer bi mogla znižati raven obveznih prispevkov od bruto plač, toda napolniti je treba pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Vlada je s svojimi napovedmi sama spodbudila velika pričakovanja o davčni reformi, ta pa je v dveh letih na poti od vlade do državnega zbora očitno dobila nov cilj: z novo dohodninsko lestvico razbremeniti posameznike, kar bo po pričakovanjih vlade povečalo možnosti za "porabo in za naložbe, kar bo ugodno vplivalo na blaginjo in na gospodarsko rast". Predstavniki vlade, tudi finančni minister, in njeni zagovorniki zdaj na zanimiv način opisujejo predvidene spremembe v davčnem sistemu, kar je pač ostalo od velikih napovedi: smer je prava. Tako smo se vrnili na začetek – nazadnje o smereh odločajo volivci, ki pa praviloma ne marajo visokih davkov.