Islamska skupnost vabi Celjane na tradicionalne islamske jedi

V treh slovenskih mestih predstavljajo življenje in kulturo tujcev v Sloveniji.

Objavljeno
21. avgust 2012 12.34
suhadolnik bajram
Brane Piano
Brane Piano

Celje – Islamska skupnost danes popoldne vabi Celjane pred osrednjo knjižnico na praznovanje bajrama in pogostitev. Direktorica zavoda Racio Social Tatjana Dolinšek pravi, da s predstavitvijo kulturnih dediščin med domačini spodbujajo strpnost, tujcem pa olajšajo vključevanje v družbo.

Celjski zavod Racio Social je eden izmed treh nosilcev programa Svet v Sloveniji, Slovenija v svetu, ki ga v Ljubljani, Novem mestu in Celju financirata EU in ministrstvo za notranje zadeve. Prebivalcem predstavljajo življenje in kulturo tujcev iz tretjih držav, nečlanic EU.

Tradicionalne jedi pred Osrednjo knjižnico Celje

Zavod je lani na celjski mestni tržnici s kulinaričnimi dobrotami pomagal predstaviti tukajšnjo islamsko skupnost, prav tako lani so predstavili kitajsko tradicionalno medicino, Srbsko kulturno in humanitarno društvo Desanka Maksimović ter praznovanje islamskega novega leta.

V počastitev slovenskega kulturnega praznika so letos pripravili večer omenjenega srbskega društva, spomladi pa še okroglo mizo o medkulturnem dialogu in ohranjanju identitete priseljencev prve in druge generacije.

Včeraj so žene iz celjske islamske skupnosti v kuhinji Bacchus Bogomira Paja ves dan pripravljale tradicionalne islamske jedi. Po nagovorih jih bodo ob kulturnem programu danes ob 18. uri ponudili pred Osrednjo knjižnico Celje, kamor vabijo vse ljudi dobre volje.

Največ je državljanov Bosne in Hercegovine, Makedonije in Kosova

V celjskem odboru Islamske skupnosti ocenjujejo, da v celjski regiji živi okrog 3000 pripadnikov islamske skupnosti. Večina jih ima slovensko državljanstvo, po podatkih imama Nazifa Topuza pa jih je v odboru aktivnih 250. Po podatkih MNZ je v osmih upravnih enotah Savinjske regije lani živelo okoli 10.000 državljanov tretjih držav.

Večina jih je tu začasno, največ je državljanov Bosne in Hercegovine, Makedonije, Kosova, Srbije, Hrvaške in drugih, med njimi tudi Kitajske. Skoraj polovica jih je delovnih migrantov, v kar niso všteti sezonski delavci. »Zaradi razmer v slovenskem gospodarstvu in podcenjenega odnosa do nižje kvalificiranih delavcev pa vse več delovnih migrantov zapušča Slovenijo in se vrača v matične države,« je dejala Tatjana Dolinšek.