Istospolne partnerske skupnosti: dedovanje ni skladno z ustavo

Ljubljana – Veljavna ureditev se bo spremenila, ko bo sprejet nov družinski zakonik, ki ga, kot vse kaže, čaka še dolga pot. Okrožno sodišče v Kopru je mnenje vlade zahtevalo zaradi konkretnega primera: tožeča stranka je vložila tožbo zaradi ugotovitve dedne pravice po pokojni kot njeni neregistrirani istospolni partnerki.

Tožnica se sklicuje na odločbo ustavnega sodišča, s katero je bilo odločeno, da 22. člen zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) ni skladen z ustavo in da veljajo do odprave ugotovljenega neskladja za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti enaka pravila kot med zakoncema po zakonu o dedovanju.
Tožeča stranka utemeljuje svojo dedno pravico s tem, da je s pokojno živela v dalj časa trajajoči homoseksualni skupnosti, ki pa ni bila registrirana. Okrožno sodišče v Kopru meni, da je sedanja zakonska ureditev tega področja – ZRIPS v celoti in 2. odstavek 10. člena zakona o dedovanju – protiustavna, saj pomeni diskriminacijo partnerjev dalj časa trajajoče neregistrirane istospolne partnerske skupnosti v primerjavi s partnerjema dalj časa trajajoče zunajzakonske skupnosti moškega in ženske.
Novembra 2009 je ustavno sodišče ugotovilo neskladnost 22. člena ZRIPS z ustavo in hkrati ugotovilo, da je registrirana partnerska skupnost razmerje, ki je po svoji vsebini podobno zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti.

Njena bistvena značilnost je stabilna povezanost dveh oseb, ki sta si blizu, si medsebojno pomagata in se podpirata.
Razlikovanje v ureditvi dedovanja ne temelji na stvarni, neosebni razlikovalni okoliščini, temveč na spolni usmerjenosti – drugačna ureditev dedovanja posega v pravico do nediskriminatornega obravnavanja. Vlada glede na ugotovitve ustavnega sodišča meni, da je mogoče potegniti smernice med zakonsko zvezo in registrirano istospolno partnersko skupnostjo ter med dalj časa trajajočima zunajzakonsko skupnostjo in neregistrirano istospolno partnersko skupnostjo, torej njuno razlikovanje, kar zadeva dedovanje, prav tako ni skladno z ustavo.

Družinski zakon bi uredil 
tudi premoženjska vprašanja

V besedilu družinskega zakonika, ki ga je vlada pripravila konec leta 2009, so med drugim določene pravice in obveznosti homoseksualnih partnerjev na premoženjskopravnem področju. Torej ureja vprašanja, kot so udeležba na premoženju, pridobljenem med trajanjem take skupnosti in po njenem prenehanju, obveznosti preživljanja in drugo. Z družinskim zakonikom bi bila neskladja z ustavo, kot je omenjeno, odpravljena.

Ali se bo postopek njegovega sprejetja po dolgem času premaknil z mrtve točke, pri 3. členu od 303, bo znano sredi marca, ko se bo nadaljevala njegova obravnava na parlamentarnem odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Kompromisni predlog, po katerem lahko sklenejo zakonsko zvezo le moški in ženske, zveza homoseksualnih parov pa ostane partnerska skupnost, v kateri smejo posvojiti le biološke potomce partnerja, ne pa drugih otrok, je sprejemljiv za koalicijo. SDS po prejemu celotnega besedila kompromisnega predloga še ni podala stališča, so pa že prej opozorili, da ne bodo privolili v spremenjeno definicijo družine. Prav ta definicija, ki pravi, da je družina življenjska skupnost otroka z enim od staršev ali obema ali z drugim odraslim človekom, je za SLS nesprejemljiva, popravke kompromisnega predloga pa ocenjujejo kot le lepotne.