Istra in Kras zaradi Sežane ob 400.000 evrov?

Portorož, Sežana – Sežanska občina, ki ustvari vsega 62.000 turističnih prenočitev na leto, je v nasprotju s prizadevanji Kobilarne Lipica ustavila preostali del regije, ki ustvari približno 2,1 milijona prenočitev, v prizadevanjih za oblikovanje turistične regijske organizacije.

Regionalne destinacijske organizacije je predvidela slovenska strategija turističnega razvoja za obdobje 2007–2011. Država je projekt ustanavljanja turističnih regij zakoličila pred poldrugim letom, junija je Direktorat za turizem objavil razpis, na katerega se je najprej prijavilo sedem slovenskih regij in vsem (razen obalno-kraški) je država že odobrila predviden denar za vzpostavitev RDO. Do konca februarja se je na drugi razpis prijavilo še šest slovenskih turističnih regij, ki bodo prav tako dobile predvideno denarno podporo. Edina regija, ki se na razpis ni prijavila, je obalno-kraška, ki ustvari približno četrtino vsega turističnega obiska v državi. Tej regiji je država namenila tudi največji del denarja. Občine in gospodarstvo v tej RDO bi morale poleg državnih 400.000 evrov prispevati še približno 200.000 evrov.

Sežana v čezmejnem projektu

O tem, da bi bila regijska povezanost na turističnem področju nujna, v Turističnem združenju Portorož, ki ga vodi Jadran Furlanič, ne dvomijo. Zato so tudi več kot leto dni pripravljali vse potrebno, da bi povezali turistične sile. »Regijska organizacija bi poskrbela za skupni turistični promocijski material, skupno brošuro, skupno interaktivno spletno stran, poskrbela bi za skupne nastope na najpomembnejših turističnih sejmih, oblikovala različne skupne turistične produkte (kolesarske poti, vinske poti, ponudbo kulturno-zgodovinskih spomenikov,...). Tako bi racionalizirali dejavnost in povečali učinkovitost. Ena sama občina danes na svetovnem trgu ne pomeni nič, regija kot je istrsko-kraška, pa že lahko kaj pokaže.

To so vedeli tudi pred desetletji, ko je na tem območju že delovala obalno-kraška turistična poslovna skupnost,« je povedal Jadran Furlanič. Dejal je, da so o tem večkrat zaman prepričevali sežanske občinske strokovne službe in tamkajšnjega župana Davorina Terčona. Slednji je za Delo povedal, da bi sicer radi sodelovali v RDO, a da se kraške občine povezujejo v drugem, čezmejnem projektu Kraški okraji 2, v katerem pričakujejo denar iz evropskih skladov. Ker se v tem projektu pojavljajo nekatere enake vsebine, kot v regijski turistični organizaciji, so se v Sežani zbali, da ne bodo upravičeni do evropskih sredstev, ki jih je več kot državnih. »Če nam pristojni v državnih službah zagotovijo, da ne gre za podvajanje istih vsebin, in da pri prijavah ničesar ne kršimo, potem lahko sodelujemo v RDO,« je dejal Terčon in menil, da gre za velik nesporazum.

Ministrstvo: sežanski 
strahovi so neutemeljeni

Z ministrstva za gospodarstvo so nam odgovorili, da kandidiranje na razpisih čezmejnega sodelovanja nikoli ni bilo ovira za kandidaturo pri vzpostavljanju RDO. »V razpisu je bilo navedeno, da prijavljene aktivnosti niso in ne bodo prijavljene na katerega izmed drugih razpisov za isti namen. Iste aktivnosti se nanašajo na popolnoma iste aktivnosti, ki pokrivajo identično območje in iste produkte.

Obžalujemo, da bo turistično najbolj razvita regija, ki smo ji v javnem razpisu namenili tudi največ sredstev, zaradi neutemeljenega strahu s strani kraških občin ostala brez regionalne ravni organiziranosti turizma ter sredstev, ki bi lahko pomembno vplivala na razvoj turizma, prepoznavnost in turistični promet v regiji,« so zapisali v službi za odnose z javnostmi ministrstva za gospodarstvo in dodali, da so o vseh podrobnostih obvestili vse kraške in istrske občine.

Toda obalne občine od svojega načrta regijske povezanosti niso povsem odstopile. Zato se bodo danes sestali primorski poslanci, župani in predstavniki turističnega gospodarstva (tudi kraškega), ki podpirajo regionalno povezavo in poskušali poiskati rešitev. Z ministrstva za gospodarstvo so na naše vprašanje glede možnosti, da se regijska organizacija ustanovi tudi brez ene občine, odgovorili: »Če bi prijavitelj priložil soglasje sveta regije, ki odločitve sprejema z manj kot stoodstotno večino, bi bilo teoretično možno, da kandidira tudi brez podpore ene občine.«