Tiskane izdaje
Podgorje – Po desetih letih prizadevanj na slovenski strani, da bi iz Hrvaške uvozili avtohtono istrsko govedo in ga ponovno naselili v slovenski Istri, je na pašnik med Petrinjami, Prešnico in Podgorjem prispelo deset brejih krav boškarink. Njihovi potomci bodo naprodaj čez dve leti, a po odprtju meje s Hrvaško julija 2013 ne bo treba čakati samo na te.
Deset brejih junic in krav, ki so jih na pašnik kmetije Vettorazzi iz Prešnice pripeljali 10. avgusta, je rezultat hrvaško-slovenskega projekta APRO, čezmejna pobuda za zaščito in revitalizacijo biološke raznovrstnosti okolja z rejo avtohtonih pasem.
Predstavnik istrske županije Milan Antolović je na predstavitvi projekta v Podgorju v šali pristavil, da je »po desetih letih prizadevanj istrsko govedo v Evropsko unijo prispelo prej kot mi«, Valter Miklavčič, predsednik Društva za slovensko hrvaško čezmejno sodelovanje in druženje na območju eko parka Krasa pa je za Delo povedal, da »je to predvsem zmaga našega društva, ki se je deset let trudilo, da bi to govedo s pomočjo Hrvatov oziroma rejcev boškarinov iz Istre spet naselili pri nas«.
Enotni program vzreje
Nosilec projekta Apro je pazinska Agencija za ruralni razvoj Istre (Azrri), slovensko stran pa zastopa novogoriška enota Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ). Obe organizaciji bosta partnerici ostali tudi po aprilu 2013, ko bo projekt končan. Direktor KGZ Nova Gorica Branimir Radikon in direktor Azrri Graciano Prekalj sta namreč podpisala pismo o nameri, s katerim se je KGZ Nova Gorica zavezal, da bo hrvaški program vzreje istrskega goveda prevzel kot svoj uradni dokument in da bo živali vzgajal skladno z njim. To je tudi del prizadevanj po oblikovanju skupnega pristopa do zaščite avtohtonih pasem, s katerim naj bi državi pripravljeni pričakali liberalizacijo prometa blaga z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo.
Deset boškarink in njihovo potomstvo, zametek nove črede istrskega goveda v slovenski Istri, bodo še najmanj pet let po koncu projekta ostali v lasti KGZ Nova Gorica. Živali bodo do jeseni na pašniku pri Podgorju, nato jih bodo preselili v Rakitovec, na območje Kaluže, na najete pašnike agrarne skupnosti, kjer bodo uredili tudi center za vzrejo ne samo istrskega goveda, ampak tudi istrske ovce pramenke, osla in koze.
Boškarini ne le kot zanimivost
Vračanje boškarinov in drugih avtohtonih vrst v slovensko Istro pomeni obujanje dediščine, vendar je tudi želja in potreba po oživitvi reje avtohtonih pasem zaradi negotovih prihajajočih časov. Predstavnica tretjega partnerja, Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Maja Čebulj je povedala, da ohranjanje boškarinov in drugih avtohtonih vrst pomeni ohranjanje biološke raznovrstnosti, genetskih rezerv in prehransko varnost.
Živali so odporne, visoko reproduktivne, prilagojene na skromne življenjske pogoje na krasu. Za rejo so manj zahtevne, manj onesnažujejo, spet lahko postanejo tudi (ekološka) delovna sila. S pašo izkoristijo razpoložljivo krmo, ne potrebujejo na primer velikih količin žitaric. Čistijo pašnike, skrbijo za naravno ravnovesje, gnojenje. Preprečujejo tudi zaraščanje, ohranjajo poselitev, njihova ponovna namnožitev pa bi posredno pomenila tudi varstvo pred požari na sedanjih ogromnih kraških travnikih, ki se zaraščajo.
Boškarinovo meso v 55 gostilnah
Na Hrvaškem se je v 23 letih, odkar deluje Združenje rejcev istrskega goveda Višnjan, oziroma od leta 2005, odkar Azrri izvaja program trajne zaščite istrskega goveda, se je populacija boškarinov s 103 razplodnimi kravami in osmimi biki povečala na 700 razplodnih krav in 23 bikov, cela populacija istrskega goveda v Istri in na Krku pa šteje približno 1300 glav. Pobudnikov ustanovitve združenja leta 1989 je bilo 25, danes boškarine redi 150 rejcev.
»To še ni ekonomsko upravičen posel. Istrska županija je do lani izplačevala spodbude tudi za teleta, letos samo še za živali za razplod, kako bo s podporami prihodnje leto, pa ne vemo. Lani je združenje razdelilo 200.000 kun med 600 glav, letos med 700, država pa je rejcem do zdaj izplačevala približno 1000 evrov na žival,« je za Delo povedal predsednik istrskega združenja Aldo Štifanić.
Azrri dela tudi za ekonomsko upravičenost reje avtohtonih vrst živali. S projektom Apro, vrednim 940.000 evrov, bo v Pazinu zgradila genetski in izobraževalni center, že do zdaj pa je s pomočjo istrskih gostinskih šol za kulinarično pripravo mesa usposobila istrske gostince. Letos bodo pridelali 20 ton mesa in deset ton suhomesnatih izdelkov. Z gostinci in hotelirji v Istri, na Reki, v Zagrebu in Dubrovniku, ki bodo nosili znak IGO (istrsko govedo), imajo podpisanih 55 pogodb.
Razprava v Podgorju je pokazala, da bi radi nekateri boškarina v svoj hlev pripeljali čim prej. Eden od očetov projekta Marjan Sotlar iz KGZ Nova Gorica je povedal, da bodo jeseni ustanovili sekcijo hrvaško-slovenske zveze rejcev goveda, v kateri bodo morali vsi upoštevati ista pravila igre. Proces oživljanja boškarina v slovenski Istri bo zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo prav gotovo hitrejši, kot je bil na Hrvaškem. Stroški preselitve boškarink pod Slavnik znašajo 30.000 evrov.
