Tiskane izdaje
Kakor pravi Božo Novak, so se v iniciativi povezali z več javnimi osebnostmi, strokovnjaki za kazensko pravo, sociologi in humanisti. »Našo oblast pozivamo, da naj končno nekaj naredi na tem področju. Od leta 1990 oziroma 1991 smo se v naši državi vsi zelo trudili, da bi bili čim bolj dopadljivi in da bi nas čim prej sprejeli pod okrilje EU. Nič pa nismo naredili za to, da bi italijanska država uradno obsodila zločine pripadnikov vojaških in fašističnih enot na slovenskem ozemlju. Zavedamo se, da noben narod ni genociden, želimo pa, da italijanska oblast neha govoriti o tem, da smo genociden narod mi. Ne pozivamo k linču in ne želimo, da bi lovili starčke in jih vozili na sodišča. Tudi ne zahtevamo odškodnin, gre za moralna vprašanja,« poudarja Novak in dodaja, da zunanje ministrstvo v zadnjih 12 letih glede tega ni naredilo popolnoma nič. V Civilni iniciativi za Primorsko zato razmišljajo o tem, da bi podobna srečanja, kot je bilo četrtkovo v Ajdovščini, v prihodnje pripravili še v Kopru, Ljubljani in mogoče celo v Trstu.
Novak sicer opozarja na še en velik dolg slovenske države. »Država zamejskim Slovencem nikoli ni ponudila državljanstva. Zato se pridružujem misli Borisa Pahorja, ki je dejal, da v Ljubljani manjka organ za razumevanje. Oblasti ta vprašanja očitno zanemarjajo. Poleg tega Slovenci v zamejstvu ne moremo gledati slovenskih televizijskih programov, medtem ko brez težav spremljamo Berlusconijeve zasebne programe. Zato se sprašujem, kaj naša država v resnici naredi za to, da bi se približala našim ljudem.« V iniciativi nameravajo še naprej opozarjati oblast na nekatere neurejene zadeve. »Te stvari so za Primorce zelo boleče,« je še povedal Božo Novak.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela!
