»Italija naj se javno pokesa zločinov«

Koper - Med primorskimi in nekaterimi slovenskimi intelektualci ter rodoljubi je v petek zvečer dokončno dozorelo spoznanje: če Slovenija ne bo nekaj naredila za zgodovino, bo zgodovina pozabila nanjo. Civilna iniciativa za Primorsko je širši slovenski javnosti na okrogli mizi in zboru na koprski fakulteti za humanistične študije predstavila resolucijo, s katero poziva slovensko politiko, vlado in predsednika, da od Italije zahtevajo javno obžalovanje in kesanje za storjene zločine na slovenskih in predvsem primorskih tleh, mnogi pa zahtevajo tudi sodne procese proti italijanskim zločinom nad slovenskim prebivalstvom. Takšne sprave, kot jo ponuja Italija, Slovenija ne potrebuje, kar seveda ne pomeni, da bi bili proti spravi. Zgodovinar Jože Pirjevec je dejal: »Mi smo pripravljeni dati roko, če bodo oni odprli pest!«

Uradna Slovenija že vrsto let malodane stoično prenaša napade »z leve in desne« (Italijanom so se zdaj pridružili še Hrvati, ki imajo še manj razloga za takšno držo) na račun domnevnih zločinov v drugi oziroma po drugi svetovni vojni. Bolj ko Slovenija molči, bolj je sprevržena dnevna politika tistih, ki so leta 1920 začeli fašistični genocid in uničevanje slovenskega in drugih slovanskih narodov. Piko na i dodajajo vse bolj vehementna italijanska praznovanja spomina na »italijanske žrtve«, vse pogostejše zahteve po enostranski spravi in vse manjše pravice slovenskim rojakom v Italiji. Zato je nastal v vrstah Civilne iniciative za Primorsko, ki jo vodi Marjan Bevk, osnutek resolucije, o kateri so temeljito razpravljali in jo dopolnili na petkovem zboru v Kopru.

Portoroški odvetnik Dušan Puh je že pred desetimi leti v imenu različnih gibanj vložil ovadbe zoper 35 italijanskih vojnih zločincev, ki so krivi za tisoče na najbolj krut način pobitih Slovencev in izgnanih v taborišča. Toda slovenska država doslej ni naredila nič, da bi tožilci sprožili kakšen konkreten korak. Ljubo Bavcon, zaslužni profesor ljubljanske pravne fakultete, je bil skeptičen, da bi s kazenskim pregonom lahko dovolj učinkovito potolažili ogorčenje nad zločini iz časa med letoma 1920 in 1945. Bolj bi po njegovem pomagalo, če bi zbrali vsa dejstva in jih na kratko posredovali v javnost (tudi tujo). Odvetnik Aleksander Čeferin je oporekal svojemu nekdanjemu profesorju in menil, da so mednarodna sodišča res toga in pod političnim pritiskom, toda ukrepati bi morali slovenski tožilci in sodišča.

Iz ponedeljkovega tiskanega Dela