Italija: po sladkih besedah spet na vrsti pogajanja

Italijanski mediji so hitro pozabili na hvalnice Sloveniji, zdaj so na vrsti interesi. O lastnini, ki so jo za seboj pustili ezuli in optanti, se bi Italija znova pogajala.

Objavljeno
17. januar 2007 07.00
Rim – Po hvalnicah na račun »slovanske Švice« in odkritjih televizijskih reporterjev, ki so bili v Sloveniji povečini prvič v življenju in se jim je zdelo imenitno, ker so pričakovali manj in slabše, so dan po slovesnostih ob slovenskem vstopu v Evrolandijo medijske podobe Slovenije precej bolj vsakdanje, verjetno tudi precej bolj realne. Povedo, kar je postajalo jasno že po obisku zunanjega ministra Massima D'Aleme pred tednom, da namreč Berlusconijev zunanji minister Renato Ruggiero ni letel iz vlade po naključju. Njegova slovesna izjava »Pacta sunt servanda«, s katero se je tako priljubil nam, tudi sedanji levosredinski vladi nikakor ni po volji.

Samo tržaški časnik Piccolo, ki ga sicer res berejo le v krajih za mejo, vendar se tudi edini med italijanskimi mediji poglablja v odnose s sosedi onkraj severovzhodne meje, se po ljubljanskih slovesnostih, na katerih je bil tudi premier Romano Prodi, ukvarja s Slovenijo in s slovensko-italijanskimi odnosi. Časnik brez posebnih podrobnosti pripoveduje o Prodijevem pogovoru z italijanskimi novinarji po srečanjih v Ljubljani, pri tem pa poudarja vse, kar je prej povedal že zunanji minister in podpredsednik vlade Massimo D'Alema, nedvomno močni mož sedanje rimske vlade.

Piccolo italijanski javnosti sporoča, da se bo Italija o lastnini, ki so jo za seboj pustili ezuli in optanti, pogajala ponovno. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1980, ki so ga podpisali v rimski Villi Pamphilli in naj bi zaokrožil opus osimskih sporazumov, podpisanih pet let prej, po D'Alemovi in zdaj tudi po Prodijevi razlagi torej ni sporazum, ki bi se ga morala Italija držati.

Slovenija je skladno z rimskim sporazumom že vplačala svoj večinski delež dolga Italiji na fiduciarni račun dresdenske banke v Luxembourgu. Hrvaška svojega deleža ni izplačala, vendar to po že prejšnja leta večkrat ponovljenih rimskih mnenjih ne pomeni nič več in nič manj od slovenskega plačila. Slovenskih 75 milijonov dolarjev namreč leži v Luxembourgu in se jih rimske vlade doslej niso hotele dotakniti. Ne desnosredinske in ne levosredinske, ne prej Berlusconi in ne zdaj Prodi. Kot razlaga tržaški časnik, je bil sporazum podpisan med Italijo in Jugoslavijo, o delitvi dolga na dva dela sta se pozneje dogovorili Slovenija in Hrvaška, Italije pa o tem niso nič vprašali.

Več v današnjem tiskanem Delu