Tiskane izdaje
Šempeter pri Gorici – Na prste ene roke bi lahko našteli porodnice iz Italije, ki so se po podpisu sporazuma med šempetrsko bolnišnico in deželo Furlanijo Julijsko krajino sredi letošnjega julija odločile roditi v Šempetru. Dr. Marco Gergolet, pomočnik direktorja tukajšnje bolnišnice za strokovno medicinske zadeve, meni, da je kakovost storitev v porodnišnici izjemno visoka ter da je treba razloge za majhno število porodov iskati drugje.
Šempetrska bolnišnica in dežela Furlanija–Julijska krajina sta se po ukinitvi porodnišnice v sosednji Gorici v letošnjem poletju sporazumeli, da bodo lahko v Slovenijo prihajale rojevat porodnice s stalnim bivališčem v občinah Gorica, Fara, Moš, Števerjan, Sovodnje in Šlovrenc, ki so med nosečnostjo obiskovale ambulante bolnišnice v Gorici, pri čemer jim bo deželni zdravstveni sistem pokril stroške poroda.
Težave zaradi jezika v Šempetru ni
V Italiji sicer strošek hospitalizacije za izvedbo poroda, vključno z oskrbo matere in novorojenca med hospitalizacijo, znaša 1200 evrov za vse vrste porodov, medtem ko morajo samoplačnice iz Italije za naravni porod v slovenskih porodnišnicah plačati malo manj kot sedemsto evrov, za porod s carskim rezom pa okrog 1800 evrov. Sporazum je porodniško in pediatrično ekipo šempetrske bolnišnice tudi obvezal, da v primeru, ko bi novorojenec potreboval zdravniško pomoč, tega prepeljejo v oddelek za novorojence bolnišnice Burlo Garofolo v Trstu ali v bolnišnico Santa Maria della Misericordia v Vidmu, stroške prevoza bo pa bi krila deželna zdravstvena služba Furlanije-Julijske krajine.
Toda kljub temu, da jezikovno sporazumevanje osebja šempetrske porodnišnice z italijanskimi porodnicami ne predstavlja težav, odpustnica pa je zanje pripravljena tudi v italijanščini, se slednje za porod v Šempetru odločijo le izjemoma. Vzroke dr. Marco Gergolet vidi predvsem v različnih zdravstvenih sistemih obeh držav.
Italijanke večinoma k zasebnikom
»Večina nosečnic v Italiji obiskuje zasebnike, v tem primeru pa jim deželni zdravstveni sistem povrnitve stroškov seveda ne prizna. Poleg tega bi bilo število italijanskih porodnic v Šempetru lahko občutno večje, če se sporazum ne bi nanašal zgolj na šest občin, ki gravitirajo na Gorico, temveč bi vanj vključili tudi ostale občine, ki so bližje Tržiču ali Palmanovi,« meni Gergolet.
V tem primeru bi po oceni zamejskega ginekologa in porodničarja iz Doberdoba, ki je v šempetrski bolnišnici zaposlen že štirinajst let, tu lahko našteli tudi med 100 in 150 porodov italijanskih državljank na leto. V porodnišnici v Tržiču se namreč število porodov tudi zaradi velikega števila tujcev vztrajno povečuje in znaša že okrog 450 na leto, medtem ko v Palmanovi beležijo upad rojstev, saj jih letno naštejejo le okrog 250.
Sprememb na krajši rok ne bo
Kot smo v Delu že poročali, bodo prav skupna porodniška storitev, ureditev posebne ambulante za predporodno obravnavo in centra za naravno rojevanje eden od treh glavnih projektov na področju zdravstva, ki si ga je do leta 2020 zadalo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje. Na naše vprašanje, kaj bi lahko omenjeni načrti pomenili za pogostejše porode Italijank v Šempetru, Gergolet odgovarja nadvse previdno.
»Bomo videli. Toda na krajši rok bo velike spremembe težko doseči«. Sogovornik tudi očitke na račun kakovosti slovenskega zdravstva odločno zavrača. Naj spomnimo: goriški župan Ettore Romoli je še pred podpisom sporazuma med šempetrsko bolnišnico in deželo Furlanijo Julijsko krajino izjavil, da ne bo nobena goriška porodnica izbrala šempetrske porodnišnice, ker ima ta sobe z osmimi posteljami in enim samim skupnim straniščem, s čimer je namignil, da so standardi v slovenskem zdravstvu občutno nižji kot v Italiji.
