Negova − Letos mineva petindvajset let, odkar je Peter Rotar v Jurovskem dolu z lovsko puško končal komaj dobro začeto politično kariero do tedaj v Sloveniji že dobro znanega kontroverznega »dobrega človeka z Negove« Ivana Krambergerja in prav ob tej obletnici so se na občini Gornja Radgona odločili, da njemu v spomin na negovskem gradu postavijo spominsko zbirko. Z javnim pozivom so začeli zbirati dokumente in predmete, povezane z njim, zbirko naj bi odprli prihodnje leto.
Ivan Kramberger je bil posebnež, ki se je vedno rad sončil v slavi. Že takrat, pred več kot četrt stoletja, je znal pridobivati medije in javno mnenje, čeprav takrat še ni bilo na voljo družbenih omrežij in drugih spletnih orodij. Če nanj pogledamo z današnjimi očmi in izkušnjami, bi lahko rekli, da je bil začetnik populizma, kakršen se je dandanes razmahnil po svetu in ki je prinesel novega predsednika ZDA, ki s svojimi čivki dan za dnem pretresa svet. Ivek bi bil danes z vsemi sredstvi komuniciranja verjetno svetovni fenomen, v svojem času, ko je imel na voljo le klasične medije, svoje knjige, avtomobil in ozvočenje, pa je postal »samo« slovenski. A primerjave z velepopulistom Trumpom ne smemo končati na tej točki: bistvena razlika med Krambergerjem in ameriškim zdraharjem je v tem, da Ivek nikoli ni širil sovraštva, ni grozil nikomur, ni ustvarjal ozračja strahu pred komerkoli ... Veliko bolj iskreno in zares kot današnji populisti se je razglašal za zaščitnika in podpornika revnih in odrinjenih in tem je velikokrat tudi zares pomagal, a je pri tem zelo rad žaromete usmeril nase.
Njegovi sodobniki so bili zmedeni, saj se niso mogli odločiti, ali je zanje norec ali genij, dobrodelnež ali preračunljivec, politik ali burkač. Že takrat je bila naša ugotovitev, da je bil vsega po malem in takšen, kot je bil, bi bil danes zagotovo zelo uspešen v politiki.
Da je na svojo stran dobil veliko Slovencev, priča tudi dejstvo, da je na prvih predsedniških volitvah dobil dobrih 18 odstotkov glasov. In še zdaj obiskovalci, ki prihajajo na oglede prenovljenega dela gradu na Negovi, njegovem domačem kraju, sprašujejo po njem in po tem, ali si je mogoče ogledati karkoli povezanega z njim. Tudi zato so se na občini odločili za ureditev zbirke in prav te dni so dobili odobren projektni denar iz čezmejnega programa Citty Cooperation.
»Kot krajan Negove in kot župan občine Gornja Radgona sem zelo zadovoljen s takšno odločitvijo. Ne glede na to, da je bil Ivek poseben tip človeka, je Negovo s precej debelo piko zarisal na slovenski zemljevid in zato si zasluži takšno počastitev. Sam bi mu podelil tudi naziv častnega občana, toda v tistih časih, ko sem to predlagal, komisija za podeljevanje ni bila navdušena nad mojih predlogom. Morda bom poskusil znova,« pravi radgonski župan Stanko Rojko.
Vršilka dolžnosti direktorice zavoda za kulturo, promocijo in turizem KULTRPROTUR Tatjana Kotnik Karba pravi, da bodo zdaj, ko so dobili odobren projekt, pospešili pripravo zbirke. Nekaj materiala bodo lahko dobili iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru, morda bodo kaj prinesli ljudje, pogovorili pa se bodo tudi z družino, Krambergerjevim sinom Ivanom in ženo Marjeto.
Sin Ivan Kramberger mlajši pravi, da se v družini z ureditvijo zbirke strinjajo. »Žalosti me edino dejstvo, da me iz Kultprotura niso o nameri zbiranja stvari obvestili. Pogovarjali smo se o postavitvi muzejske zbirke s prejšnjim vodstvom Kultprotura, zdaj, ob zamenjavi vodstva, pa ni bilo nobena povabila z njihove strani. Večji del zapuščine je sicer zgorel v požaru, tako da na žalost značilnih očetovih predmetov skoraj ni več. Ohranjen je avtomobil bugatti, ki ga je oče sam sestavil, vendar ga je treba restavrirati, imam tudi nekaj osebnih predmetov, ki pa so moj osebni spomin na očeta. Vsekakor sem pripravljen v projektu sodelovati in muzejsko zbirko popestriti z atraktivnim rdečim bugattijem. Upam, da nas bodo povabili k sodelovanju.«