Tiskane izdaje
Bliža se obletnica vlade. Ali ste po enem letu že politik?
No, še vedno se ne vidim kot politika, toliko se nisem vživel. Še vedno govorim to, kar mislim.
Kako kot nekdo, ki je tujec v politiki, ocenjujete delovanje vlade in koalicije?
Mislim, da imamo na tem ministrstvu dobro bero, imamo kaj pokazati. Velike sistemske spremembe, ki jih načrtujemo, šele prihajajo, so pa že v veliki meri pripravljene. Ker nisem politik, drugih ne bi ocenjeval. Verjamem, da bi z več sodelovanja lahko naredili več, tudi kar zadeva naše področje, nekaj teh primerov imamo, ne nazadnje smo družinski zakonik pripravljali z ministrstvom za pravosodje.
Janez Janša v prejšnji Sobotni prilogi navaja, da je brezposelnost v času aktualne vlade narasla za več kot 30.000 in se bliža številki 90.000, vlada pa kljub temu reševanje problema brezposelnosti šteje kot enega njenih največjih uspehov. Kako odgovarjate na te očitke?
Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je ostala, primerjalno gledano, relativno nizka. Po anketnih podatkih imajo med evropskimi državami samo tri nižjo stopnjo brezposelnosti kot mi. Brezposelnost se je res povečala za približno polovico glede na stanje v sredini prejšnjega leta, vendar smo za skoraj sto odstotkov več ljudi vključili v programe aktivne politike zaposlovanja, kar prispeva k temu, da je manj težavna za tiste, ki se z njo srečajo.
Imate, če bo število brezposelnih do konca leta preseglo 100.000, pripravljene že kakšne dodatne ukrepe?
Veliko novih sistemskih ukrepov v tem pogledu ne načrtujemo, ker sodimo, da sedanji instrumentarij zadošča za spoprijemanje z brezposelnostjo in da vsi ti ukrepi, zlasti aktivna politika zaposlovanja, dovolj dobro skrbijo za reševanje teh problemov. Z novim zakonom o trgu dela pa bomo bolje zaščitili ljudi v prožnih oblikah dela, posebej mlade.
Nobelovec Paul Krugman je za Slovenijo napovedal, da lahko brezposelnost postane strukturna, torej da bo tudi po izboljšanju drugih ekonomskih kazalcev ostala. Večina novih brezposelnih prihaja iz delovno intenzivnih panog, stari so od 40 do 50 let, večinoma so opravljali priučena dela, težko jih bo prezaposliti ...
Te napovedi se tudi nam zdijo dokaj realistične. Stvar ocene je, ali so pesimistične ali optimistične. Še več, glede na to, da imamo pravzaprav zelo šibko tehnološko strukturo proizvodnje, ki daje malo z manj dodane vrednosti, je treba - in to tudi delamo - v razvojnih načrtih predvideti strukturne spremembe. Nekakovostna, nizko kvalificirana in nezahtevna delovna mesta bodo morala počasi izginiti, ustvariti pa bo treba bolj zahtevna. To pomeni prehajanje ljudi iz panoge v panogo, z delovnega mesta na delovno mesto, vmes pa je seveda treba krepiti programe aktivne politike zaposlovanja, da bi bil ta prehod čim manj boleč. Tukaj je težav kar veliko, saj gre za razmeroma neusposobljene, neizobražene ljudi, vendar pričakujemo, da bodo sprejeli do- in prekvalifikacije, pa čeprav niso več stari 30 let.
Je realno, da bomo povečali zaposljivost ljudi z osnovnošolsko izobrazbo?
Mislim, da so zmeraj možnosti za prekvalifikacije in preusmerjanje, ne nazadnje je tudi danes, v času krize, opaziti pomanjkanje delavcev za manj zahtevna delovna mesta. To niso samo dela v gradbeništvu, potrebe so v gostinstvu, v socialnih ustanovah ... Ne vidim razlogov, zakaj delavci iz industrije ne bi mogli preiti v storitveni sektor. Temu procesu smo danes priča in ga vidimo bolj jasno, ker je k temu prispevala kriza, a bi se zgodil v vsakem primeru.
Velik problem zaposlovanja so poleg trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev predvsem zaposleni za določen čas. Večkrat ste že omenili, da bo ta problem treba rešiti. Imate že kakšno konkretno idejo?
Trg delovne sile je razpadel na dva dela. V prvem so tisti, ki so zaposleni za nedoločen čas in so nekateri tako zaščiteni, da pogosto to škodi že njim samim; na drugi strani se je postopoma ustvaril izjemno fleksibilen segment, ki se širi in ki nima primerljivih pravic. To so predvsem mladi, ki opravljajo študentska dela, dela za določen čas, priložnostna dela in podobno. S širjenjem tega segmenta, ki ni sestavni del običajnih socialnih aranžmajev, iz katerega se tudi ne plačuje za socialne blagajne, izpodjedamo državo blaginje, ki je zelo pomembna za vzdrževanje socialnega ravnotežja v družbi. V pripravi imamo nov zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Z njim želimo te skupine bolj zaščititi. Ena od še ne popolnoma razdelanih idej je zakon o malem delu, ki bi v mehanizem podpore državi blaginje in podpore socialnim blagajnam potegnil vse oblike dela. Tudi pokojninski sistem naj bi v prihodnje, ko ga bomo postavili na nove temelje, zagotavljal vsakemu, ki je karkoli vplačal v pokojninsko blagajno, da se mu to šteje in nabira na njegovem navideznem računu - tudi študentom in priložnostnim delavcem, ne samo zaposlenim za nedoločen čas.
Kako komentirate finančno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2008, ki je razkrilo velike nepravilnosti pri vplačilih v pokojninsko blagajno?
Ta zadeva za nas ni nova. Težava je v tem, da se je nadzor nad vplačili v preteklosti preselil iz pokojninskega sistema na davčno upravo, ki ga očitno ni opravljala dovolj učinkovito. Želel bi, da ta poteka, če že ne drugega, vsaj mnogo bolj koordinirano, a menim, da je pravo mesto za nadzor v sami pokojninski blagajni. Ni dovolj, da delodajalec obračuna prispevke in pošlje obračun posamezniku ali pokojninski blagajni, vplača pa ne. Res pa je, da je Durs svoj sistem že izboljšal in posameznik lahko dobi podatke, ali so bili prispevki vplačani ali ne.
Ali ne bo modernizacija pokojninskega sistema, če bo obveljalo podaljševanje delovne dobe oziroma dvig polne upokojitvene starosti na 65 let, pripomogla, da bodo mladi še teže prišli do zaposlitev?
Tako je videti v sedanjem kriznem kontekstu. Po prihodu iz krize realno pričakujemo pomanjkanje delavcev, kakršnemu smo bili priča pred letom dni in ga je bilo čutiti na vseh področjih. Treba se je vprašati, v čem smo tako različni, da bi morali imeti drugačno starost kot 18 držav EU (12 jih ima enako normirano starost tudi za ženske)? To se ne bo zgodilo čez noč, do mejne starosti bo predvidoma prišlo do leta 2020. Ob tej številki se postavlja tudi vprašanje najbolj obremenjenih ljudi, ki jim moči pojenjajo, preden dosežejo 65 let. Zato bomo za tiste, ki so začeli delati pred 18. letom, ta leta, podobno kot doslej za ženske, odštevali od starosti 65 let ali najnižje predvidene starosti 60 let. Tudi za skupino, za katero se zdi, da bi imela največ težav s tako delovno dobo, uvajamo okrepljeno poklicno pokojninsko zavarovanje, namenjeno prav temu, da lahko posameznik neha delati prej, če je njegovo delo preveč obremenjujoče. Dokler ne izpolniš določene starosti, dobivaš namesto pokojnine sredstva iz tega sklada.
Na drugi strani so delodajalci, ki bodo verjetno potrebovali ustrezne vzpodbude, da bodo zainteresirani za to, da obdržijo v službi ljudi do 65. leta.
Za zdaj tega instrumenta nismo vnesli, pričakujemo pa, da se bodo strinjali s predlagano nižjo prispevno stopnjo, saj to stalno izpostavljajo.
Več v Sobotni prilogi
