Iz javne košarice bi izvzeli pet zdravstevnih pravic

Ljubljana – Minister za zdravje Dorjan Marušič je danes prvič povsem natančno navedel pet pravic, ki bi se jim bilo treba odreči, da bi lahko izpeljali reformo, ki jo predlaga. To sta pogrebnina in posmrtnina, ki nista zdravstveni, ampak socialni pravici, zato bi prešla med socialne pravice socialno šibkih. Delno pa bi se bilo treba odreči tudi trem pravim, po njegovi oceni v velikem deležu nepotrebnim zdravstvenim pravicam: nenujnim reševalnim prevozom, zdravilom z vmesne liste in zdraviliškemu zdravljenju, ki ni nadaljevanje bolnišničnega.

Naštete pravice, za katere dajemo zdaj na leto 162 milijonov evrov, so po besedah ministra v velikem deležu nepotrebne. Za tiste bolnike, ki jih potrebujejo, bi ostale dostopne še naprej. Tako bi bili še naprej upravičeni do nenujnih reševalnih prevozov bolniki z rakom in dializni bolniki. Zdravila z vmesne liste, ki jih bolniki potrebujejo za zdravljenje, bi prešla na pozitivno listo zdravil in bi bila torej v celoti krita iz obveznega zavarovanja (zdaj je vmesna lista zdravil 90-odstotno krita iz dopolnilnega zavarovanja).

Pogoje za zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega, pa bi zaostrili, je danes pojasnil minister. Tako bi po izračunih ministrstva prihranili 30 milijonov evrov. Vse druge pravice bi bile po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja in povišanju prispevne stopnje stoodstotno krite iz obveznega zavarovanja.

Podpora zdravstveni reformi

Usmeritev, za katero se je danes zavzel minister in vključuje v nadaljnjih korakih tudi reorganizacijo zdravstvenega sistema, bi podprli tudi prebivalci, je pokazala telefonska raziskava Ninamedie, izvedena med 14. in 17. februarjem na reprezentativnem vzorcu 700 oseb.

V anketi Ninamedie se je 48,3 odstotka vprašanih izreklo za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, kar 64,4 odstotka vprašanih pa je pripravljenih na nekolikšno znižanje plač (glej graf), če bi se povišal obvezni prispevek in bi večina ljudi plačevala manj kot doslej, tisti z nadpovprečnimi dohodki pa več.

Številke, ki jih je prejšnji teden predstavil minister Marušič, kažejo, da bi kljub nekoliko nižjim plačam nekaterih po predlagani reformi ostalo 86 odstotkom zaposlenih in 90 odstotkom upokojencev ob koncu meseca v denarnici nekoliko več denarja (od tri do 18 evrov) kot zdaj. Ne bi jim bilo treba namreč plačevati dopolnilnega zavarovanja po položnici.

Na anketno vprašanje, kaj bi bilo treba narediti, če bi se zaradi prispevka za obvezno zavarovanje nekoliko znižale neto plače, je 69 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi se morali sindikati dogovoriti z delodajalci, da jim ustrezno zvišajo plače, 18,9 odstotka vprašanih pa, da bi bilo treba sprejetje takšnega zakona preprečiti, na primer z referendumom.

Na vprašanje, ali bi se bili za manj nujne zdravstvene storitve (kot so zdraviliško zdravljenje, nenujni prevozi, zobne proteze) in za nadstandardne storitve (enoposteljne sobe, nadstandardni material, zdravila, ki jih ne krije obvezno zavarovanje) pripravljeni dodatno zavarovati, je pritrdilno odgovorilo 12,7 odstotka vprašanih, morda, a odvisno od višine premije, je odgovorilo 44,7 odstotka vprašanih, 34,1 odstotka pa se jih za našteto ne bi zavarovalo.