Iz Koroške šele včeraj odpeljali zadnji agregat

Slovenj Gradec – Delavci Elektra Celje so včeraj iz Koroške odpeljali zadnji agregat, kar pomeni, da jim je po vetrolomu, ki jim je poškodoval kar 70 odstotkov omrežja, uspelo na omrežje znova priključiti vse odjemalce. A prava sanacija škode se šele začenja.

»Škode na omrežju je več in tudi drugačna je, kot smo jo utrpeli v žledolomu leta 2014. Največ je je v Mežiški dolini med Ravnami in Črno na Koroškem ter Dravski dolini od Dravograda do Radelj ob Dravi,« pravi Boštjan Turinek, direktor sektorja za obratovanje in razvoj v Elektru Celje. Podjetje je ponovna vzpostavitev omrežja na Koroškem stala 800.000 evrov, za trajnejšo sanacijo, ki jo bodo začeli v prvi polovici prihodnjega leta in bo trajala od tri do štiri leta, pa bodo morali odšteti od 2,5 do tri milijone evrov. 

»Odločili smo se, da ne bomo na novo postavljali droga za drogom, ampak bomo omrežje povsod tam, kjer bo mogoče, kablili. Kjer to ne bo izvedljivo, bomo namestili univerzalne kable, ki bodo nadzemni, a bodo bolj odporni na pritiske,« pove Turinek. Kablili bodo predvsem trase ob robu gozda in skozi gozd. »Te so najbolj izpostavljene in zelo dolge. V Dravski dolini vodijo do redko poseljenih območij,« razloži Turinek. 

Huje kot po poplavah leta 2012

Večmilijonska je tudi škoda v lokalnih skupnosti. Največja bo v Črni na Koroškem, kjer jo ocenjujejo na najmanj tri milijone evrov. Največ je je v gozdovih in na cestah, veliko tudi zaradi plazov. V Dravogradu je orkansko neurje povzročilo več škode, kot so jo katastrofalne poplave leta 2012 in dve leti kasneje žled. Županja Marijana Cigala meni, da znaša več kot dva milijona evrov, največ pa je je tudi tu v gozdovih in na cestah. Podobna kot v Dravogradu je škoda v Mežici. Poleg polomljenih gozdov je narasla Meža podrla več mostov in poškodovala več cest. Občanom in podjetnikom, ki jim je odkrivalo strehe in zalivalo proizvodne prostore, bodo finančno pomagali s sredstvi iz proračunske rezerve. »Komaj si nekoliko opomoremo po eni katastrofi, že se spopadamo z novo,« pravi prevaljski župan Matic Tasič. Škode še niso v celoti popisali, a že zdaj vedo, da bo samo na občinski infrastrukturi znašala skoraj milijon evrov. 

Poškodovanih 240.000 kubičnih metrov lesa

Po vetrolomu so se sanacije lotili tudi na koroški enoti Zavoda za gozdove. Direktor Milan Tretjak pojasnjuje: »Po zadnji oceni je na Koroškem 240.000 kubičnih metrov poškodovanega lesa, od tega največ, 165.000 kubičnih metrov, v zasebnih gozdovih. Ocena še ni dokončna, saj v višjih legah nad tisoč metrov ceste še niso prevozne, teren pa je zaradi visoke snežne odeje neprehoden.« Gozdarji prioritetno odstranjujejo podrto drevje z gozdnih cest. Lastnike gozdov pozivajo, naj začnejo sanacijo, čeprav še nimajo odločbe zavoda za gozdove. »Prav pa je, da o začetku del obvestijo svojega revirnega gozdarja. S pravočasnim posekom poškodovanih iglavcev ter spravilom lesa iz gozda v lupljenje in predelavo se lahko prepreči dodatna škoda zaradi namnožitve podlubnikov na poškodovanem drevju,« opozarja Tretjak.