Tiskane izdaje
Ljubljana – Kje vse lahko študirate zdravstveno nego? Se število razpisanih mest na akademiji za glasbo povečuje? Kateri programi so bili brez omejitve v prvem roku, ne pa tudi v drugem?
Vse te odgovore, ki bodo bodočim študentom v pomoč pri izbiri študijskega programa, boste v ponedeljek našli na delo.si.
Začenjamo projekt DeloData, v okviru katerega bomo mesečno analizirali kopice podatkov, ki jih bomo na spletnem portalu delo.si tudi vizualizirali v interaktivnih infografikah.
Poleg tega bomo z analizami podatkov ugotavljali trende in probleme družbenopolitičnih in gospodarskih tematik. Delo bo kot prvi medij v slovenskem prostoru ciljno razvijalo novo vrsto novinarstva – podatkovno novinarstvo, ki je v nekaterih zahodnih medijih že skorajda stalnica.
Prvi projekt DeloData smo namenili bodočim študentom, ki imajo za izbiro študijskega programa na voljo le še enajst dni. Prijavo za vpis morajo namreč oddati do petega marca.
Da bi jim olajšali odločitev, ki je vse zahtevnejša, bomo v interaktivni središčni vstopni točki predstavili podatke o vseh programih, ki se bodo izvajali v študijskem letu 2014/2015. Zbrali smo podatke javnih in zasebnih visokošolskih zavodov, bodisi s koncesijo ali brez.
Tako bo posameznik izvedel, da lahko na primer zdravstveno nego študira na osmih šolah in da lahko, če želi postati vzgojitelj ali učitelj, izbira med skoraj tridesetimi programi.
Na enem mestu bodo na voljo podatki o številu razpisanih mest, številu prijavljenih, številu sprejetih in številu točk, ki so bile potrebne za vpis na posamezni program v prvem ali drugem vpisnem roku v zadnjih petih letih. Razviden trend sicer ne napoveduje vpisne situacije v letošnjem letu, zagotovo pa lahko prispeva k bolj modri izbiri študijskega programa. Ni recimo malo programov, ki so bili lani brez omejitve v prvem roku, ne pa tudi v drugem.
Ker se danes pogosto pogovarjamo o (ne)zaposljivosti mladih, smo za izobrazbene nazive diplomantov zbrali še podatke o zaposljivosti za leto 2013. Tako bo vsakdo lahko ugotovil, na primer, koliko diplomiranih geografov, ki so bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, se je v lanskem letu zaposlilo in koliko časa so iskali službo.
Ob tem ne smemo pozabiti, da se med seboj po kakovosti znanja lahko zelo razlikujejo ne le diplomanti z istim nazivom, ki so ga pridobili na različnih fakultetah, ampak tudi tisti, ki so doštudirali na isti fakulteti.
Prav tako se zavedamo, da ta podatek kaže trenutno situacijo, ne pa tudi, kaj se bo na trgu dela dogajalo čez tri ali štiri leta, ko bodo letošnji študenti diplomirali.
Vsi podatki bodo predstavljeni v interaktivni grafiki, v kateri bodo posamezniki lahko izbrali šest študijskih programov in jih med seboj primerjali – tako bo iz enega grafa razvidno, na primer, kateri izmed izbranih programov je imel najvišjo omejitev ali pa največji naval prijavljenih.
Kopica podatkov pa razkriva še veliko več kot zgolj uporabne informacije za študente. Podrobno analizo bomo predstavili v ponedeljkovem Delu.
