Izbiranje direktorja direktorata za medije lahko traja večno

Ljubljana – Te dni bo minilo devet mesecev, odkar je direktorat za medije brez direktorja in ga zato vodi državna sekretarka. Na ponovljen razpis za to mesto so se prijavili trije kandidati, med njimi tudi nekdanji vršilec dolžnosti. Vendar komisija, ki direktorja predlaga, nima časovne omejitve.

Minister za kulturo Tone Peršak je prejšnji teden v odgovoru na poslansko vprašanje dejal, da si prizadeva za posodobitev določb, ki bi omejile koncentracijo lastništva v medijih, saj so veljavni predpisi zastareli in medijske pluralnosti ne ščitijo dovolj. O konkretnem primeru koncentracije lastništva družbe Media24, ki ima v lasti časopis, revijo, radijske in televizijsko postajo, pa je dejal, da to ni sporno, saj Svet24 ni splošnoinformativni dnevnik in se zato omejitve lastništva nanj ne nanašajo. S tem je pokazal zastarel pogled na področje, saj so danes meje med različnimi vrstami medijev vedno bolj zabrisane.

Poleg kadrovskega deficita na direktoratu je tudi nerazumevanje medijev najbrž eden od vzrokov, zakaj dolgo obljubljene medijske strategije še ni.

Za medije skrbi umetnostna zgodovinarka

V mandatu Cerarjeve vlade so se na direktoratu za medije zamenjali že en generalni direktor in še dva vršilca dolžnosti. Nazadnje septembra, ko je odšel Klemen Kraigher Mišič, pisec nove medijske strategije. Od takrat direktorat po pooblastilu vodi kar državna sekretarka ministrstva Damjana Pečnik, diplomirana umetnostna zgodovinarka.

In kako situacijo vidijo na ministrstvu? Pravijo, da o odsotnosti vodje s polnimi pooblastili ni mogoče govoriti, saj je za vodenje in usklajevanje dela na direktoratu pooblaščena sekretarka. Kdaj jo bodo nadomestili s pravim direktorjem, še ni jasno, saj je za izbiro generalnih direktorjev, sekretarjev, predstojnikov organov ter načelnikov enot pristojen uradniški svet, pojasnjujejo. Ta za vsak primer posebej nato imenuje komisijo, ki vodi javni natečaj ter ugotovi, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za določen položaj in so zanj tudi primerno strokovno usposobljeni. Seznam predlagajo ministru, ta pa izbere direktorja.

Ker ministrstvo še ni prejelo obvestila uradniškega sveta, na vprašanja o tem, kdaj bo komisija sprejela odločitev o kandidatih ter ali bo potreben nov natečaj, v službi za odnose z javnostjo niso odgovorili. Pri nadaljnjem poizvedovanju smo izvedeli, da »posebna natečajna komisija nima eksplicitno določenega roka za izpeljavo postopka ugotavljanja strokovne usposobljenosti kandidatov«.

Na spletni strani ministrstva za javno upravo lahko preberemo, da to posebno komisijo sestavljajo predsednica Simona Fajfar ter člana Marjana Cvenkel – Lesjak in dr. Marko Milosavljevič.

Po poročanju Portala Plus se na direktorsko mesto vrača prav Kraigher Mišič, ki je septembra zaradi negotovega položaja vršilca dolžnosti odšel z direktorata. Kot je včeraj dejal za Delo, se je na ponovljeni razpis prijavil, poleg njega pa se menda za direktorski stolček potegujeta še dva kandidata, vendar sam nima informacij, kako se bo proces izbiranja nadaljeval.

Ni direktorja, ni strategije, ni zakona

Priprava nove strategije razvoja medijev (2017–2025), ki bo podlaga za nova zakona o RTV in o medijih, je na mrtvi točki, saj je že več mesecev v medresorskem usklajevanju. In to kljub več javnim obljubam, po katerih bi morala biti sprejeta že lani. Vlada se je k temu zavezala tudi s koalicijsko pogodbo, zato je nekdanja ministrica Julijana Bizjak Mlakar septembra 2015 imenovala komisijo. Ta je v devetih mesecih pripravila osnutek in nato izvedla 12 javnih razprav po državi.

A je večina njenih predlogov iz končne verzije izpadla, zadnje različice ministrstva pa je javnost sprejela z neodobravanjem.