Izbrisani: Sodbo evropskega sodišča je treba spoštovati

Ljubljana – Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) o izbrisanih še naprej sproža različne politične komentarje. Ne glede na pričakovano iskanje krivcev ostaja dejstvo, da mora Slovenija v enem letu vzpostaviti shemo odškodnin za povzročene krivice izbrisanim, čemur se je politika ves čas izmikala.

Slovenija evropskega sodišča ni prepričala, da bo dopolnjeni zakon o izbrisanih, ki ga je državni zbor sprejel devet let po zadnji odločbi ustavnega sodišča, omogočil popravo povzročenih krivic. Po dopolnjenem zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji imajo osebe, ki so bile po osamosvojitvi Slovenije izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, do julija 2013 možnost pridobiti status za nazaj, od izbrisa naprej. V tem času lahko tudi uredijo status svojih otrok oziroma pridobijo status za nazaj vsi tisti, ki so pozneje pridobili slovensko državljanstvo, ne da bi jim bilo pred tem izdano dovoljenje za stalno prebivanje.

V dveh letih od uveljavitve novele zakona o izbrisanih je bilo vloženih 245 prošenj za izdajo dovoljenja in 109 prošenj za izdajo posebne odločbe za obdobje za nazaj. Izdanih je bilo 75 dovoljenj (96 prošnjam ni bilo ugodeno, o 74 prošnjah še ni bilo odločeno), 66 posebnih odločb po uradni dolžnosti in 81 odločb na prošnjo stranke (13 prošnjam ni bilo ugodeno, o 15 prošnjah še ni bilo odločeno). Vzrok za zavrnitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje je bila največkrat ugotovitev, da so prosilci, ki so bili sicer izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, Slovenijo prostovoljno zapustili že pred izbrisom. Ugotovljeno je bilo, da njihov odhod iz Slovenije v druge države in prebivanje tam nista bila posledica izbrisa.

Sodišča zavračajo tožbe izbrisanih

Zakon ne ureja odškodnin za povzročeno škodo, ki so jo utrpeli ljudje zaradi izbrisa. Odškodninske tožbe izbrisanih zato rešujejo sodišča na podlagi splošnih pravil civilnega prava, pri čemer morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. Škoda mora izvirati iz nedopustnega dejanja, za katerega obstaja odgovornost. Trenutno poteka na sodiščih 35 pravdnih postopkov, doslej pa ni bila pravnomočno dosojena še nobena odškodnina. Do julija letos je bilo obravnavanih 100 odškodninskih zahtevkov in 76 tožbenih zahtevkov. Pravnomočno je končanih 55 pravdnih postopkov, od tega 37 s sodbo druge stopnje. Vloženih je bilo 17 revizij na vrhovno sodišče, od tega je pet postopkov že zavrnjenih.

Ne glede na trenutno sodno prakso v Sloveniji in gospodarsko krizo pa bo morala država v enem letu sprejeti zakon, ki bo uredil tudi vprašanje odškodnin. Kako bo to uredila, kakšno škodo bo priznala, v kakšni višini in za kakšno obdobje, pa je stvar zakonodajalca. Delovna skupina, ki jo je prejšnja vlada ustanovila za celovito ureditev položaja izbrisanih, je že ugotovila, da na podlagi veljavne zakonodaje izbrisani ne morejo uveljavljati škode, ki so jo utrpeli zaradi izgubljenih pravic v zvezi z nastanitvijo, lastniškimi certifikati, zdravstvenim varstvom, kadrovskih in republiških štipendij za nadarjene, vključevanjem na trg dela ter socialno problematiko. Čeprav je ESČP prisodil šestim pritožnikom po 20.000 evrov, to še ne pomeni, da mora država vsakemu od 25.671 izbrisanim za popravo krivic nameniti takšen znesek. Društvo izbrisanih prebivalcev je že pred časom predlagalo, naj država prouči problem in ga uredi skladno z ekonomskimi zmožnostmi. Niti politične stranke pred volitvami niso povsem nasprotovale izplačilu. Vodja poslanske skupine SDS v prejšnjem mandatu pa je celo predlagal, naj se njihove krivice obravnavajo po zakonu o žrtvah vojnega nasilja.

Za primerjavo naj navedemo, da zakon o žrtvah vojnega nasilja zajema 48.026 oseb, ki prejemajo doživljenjsko mesečno rento v višini od 1,25 do 3,13 evra za vsak mesec nasilja. Slovenska odškodninska družba je lani za poplačilo njihovih rent namenila malo več kot šest milijonov evrov, od leta 2002 pa je izdala obveznice v vrednosti 135,5 milijona evrov.

Državno pravobranilstvo je na primer lani za odškodnine, ki so posledica sodb ESČP, plačalo 1,3 milijona evrov, od tega skoraj 900.000 evrov za odškodnine zaradi sojenja v nerazumnem roku. Denar za odškodnine naj plačajo tisti, ki so za izbris odgovorni, menijo v podmladku PS, ki bo položnice poslal na štiri naslove. Minister Pličanič o izbrisanih

Slovenija bi morala to, kar ji sodba Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih nalaga, tudi narediti, meni Senko Pličanič. Sodbe še ni preučil, a če je sporočilo to, kar navajajo mediji, potem »mora zdaj Slovenija narediti tisto, kar bi lahko naredila že kdaj prej: pripraviti ustrezne spremembe zakonodaje in najbrž tudi oblikovati neki odškodninski sklad za morebitne primere, ki bi bili podobni tistim, ki jim je evropsko sodišče ugodilo«. Kajti treba je vedeti, je dodal Pličanič, da sodišče ni ugodilo vsem.