Izbrisani - »spopad prava in grobe politike«

Katarina Kresal je odgovorila na očitke iz interpelacije, ki jo je zaradi izdajanja odločb izbrisanim 23. februarja vložila skupina opozicijskih poslancev. O usodi ministrice naj bi se razpravljalo že na marčni seji DZ.

Objavljeno
06. marec 2009 21.35
Tanja Starič
Tanja Starič
Ljubljana - Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je odgovorila na očitke iz interpelacije, ki jo je zaradi izdajanja odločb izbrisanim 23. februarja vložila skupina opozicijskih poslancev, z Jožetom Tankom (SDS) na čelu. Če bo vlada predlog potrdila in ga v ponedeljek poslala v parlament, bodo poslanci o razrešitvi ministrice odločali že na marčni seji. Kresalova vse očitke zavrača; pravi, da so izbrisani »zgodba sedemnajstletnih poskusov manipulacije, ugibanj in kolektivnega zanikanja« in da je zdaj priložnost »zapreti eno od travm slovenskega naroda«.

Opozicija, zlasti SDS, predlaga razrešitev ministrice zaradi zlorabe ministrstva za politične namene, ignoriranja izidov referenduma, ustvarjanja neenakosti pred zakonom in »očitnega ogrožanja sistema javnih financ« zaradi »lahkomiselnega ravnanja in sprenevedanja v zvezi z odškodninami«.

Cinično norčevanje iz resnice

Ministrica že v uvodu ugotavlja, da so bili izbrisani »preizkusni poligon merjenja moči različnih političnih opcij« in da je »javni diskurz padel pod vsako raven politične in pravne kulture«. Najbolj neverjetna in nesmiselna je obtožba, da so novi podatki o izbrisanih politični projekt LDS, ki želi povečati svojo volilno bazo. »Z vrnitvijo statusa stalnega prebivalca nihče ne dobi volilne pravice!« pojasnjuje Kresalova in pravi, da je ta očitek »cinično norčevanje iz resnice«.

Podatki tudi kažejo, da je neresnična trditev o veliki skupini srbskih časnikov JLA med izbrisanimi, ki bodo za svoja dejanja celo nagrajeni. »Nasprotno!« pravi Kresalova in poziva predlagatelje interpelacije, naj »namesto sklicevanja na agresorje tem ljudem nadenejo konkreten obraz in osebno ime na sodišču ali pa pojasnijo, zakaj zoper njih niso vložili kazenskih ovadb«. Nasprotno so namreč preverjanja pokazala, da je bilo med izbrisanimi več kot 16.000 mlajših od 18 let in žensk.

Izbrisani ali preneseni?

Kresalova poudarja, da ministrstvo dela natanko to, kar je izrecno naložilo ustavno sodišče. Ni res, da so bili izbrisani samo preneseni iz ene evidence v drugo: »Prenos je povzročil, da ljudje, tudi otroci, niso mogli uveljavljati socialnih pravic, izobraževanja, zdravstvenega zavarovanja, stanovanjske pravice, prenehala so jim delovna razmerja. Čez noč so postali ne samo tujci, ampak ilegalci.«

»Gre za spopad prava in grobe politike,« pravi ministrica in poziva poslance, naj »izkažejo spoštovanje do slovenske ustave«.

Iz sobotnega Dela