Izdatki za obrambo: Slovenija čedalje bolj na muhi Nata

Bruselj – Na sedežu Severnoatlantskega zavezništva se krepi nezadovoljstvo s Slovenijo, ker kljub drugačnim zavezam ne naredi preobrata in ustavi krčenja izdatkov za obrambo, ki naj bi se letos po Natovih ocenah zmanjšali še za 0,7 odstotka.

»Struktura slovenskega obrambnega proračuna je katastrofalna,« je povedal vir pri zavezništvu. Slovenija je z 0,98 odstotka BDP, namenjenega za obrambo, še v spodnji sredini (manj namenja osem članic), a za kritičnega velja razrez proračuna. Po Natovih podatkih, objavljenih na začetku tedna, je lani namenila za novo opremo (naložbe) le 0,66 odstotka obrambnega proračuna. Drugi dve »najslabši« državi, Bolgarija in Belgija, sta namenili en in 3,5 odstotka. Delež vseh drugih je večji od pet odstotkov. Tudi letošnji delež bo po Natovih ocenah z 0,8 odstotka ostal bolj ali manj nespremenjen.

V slovenski obrambi največ za plače

Po Natovih standardih bi bila idealna struktura obrambnega proračuna: 50 odstotkov za plače, 20 odstotkov za novo opremo in 30 odstotkov za druge stroške, skupaj z vzdrževanjem. Toda Slovenija je lani za plače zaposlenih v obrambnem sistemu namenila skoraj 82 odstotkov proračuna. To je največ med vsemi 28 članicami zavezništva. Po hodnikih na bruseljskem sedežu Nata se že sliši zbadljivka, da slovensko obrambno ministrstvo deluje kot socialna ustanova. Negativno podobo Slovenije v Natu popravlja velik delež slovenskih vojakov, ki sodelujejo v misijah v tujini.

Voditelji 28 članic so se na vrhu zavezništva septembra lani v Walesu zavezali, da bodo ustavili zmanjševanje izdatkov za obrambo, da jih bodo ob ponovni rasti gospodarstva začeli povečevati in si prizadevali, da se bodo v desetletju približali Natovemu cilju – dvema odstotkoma BDP za obrambo. Dvoodstotni delež naj bi letos dosegle le Estonija, Grčija, Poljska, Britanija in ZDA. Predvsem Washington že več let opozarja staro celino, naj začne več vlagati v lastno obrambo. Ameriški delež obrambnih izdatkov v Natu se giblje okoli treh četrtin.

Logika predsednika ZDA Baracka Obame je nedvoumna: za članice polno članstvo ne pomeni zgolj zagotovila skupne obrambe, marveč tudi njihove lastne prispevke vanjo. Tudi vloga mednarodnega političnega in varnostnega konteksta ni zanemarljiva. Evropa se spopada z velikimi varnostnimi tveganji, ki izvirajo iz ruskega agresivnega ravnanja v Ukrajini, in pretresi v južnem Sredozemlju. Želja ZDA je, da bi Evropa začela bolj skrbeti za lastno varnost in bi lahko sama obvladovala vsaj krize na severnoafriškem območju.

Slovenija manj verodostojna članica?

Z ukrajinsko krizo in velikimi tveganji, povezanimi z njo, se je pozornost Nata na obrambne izdatke, ki so slovenska ahilova peta, še okrepila. Slovenska vlada je doslej obljubljala, da bo začela povečevati naložbe v obrambo, ko se bo izboljšal gospodarski položaj države. Ena od težav je, da je po večletnem nazadovanju naložb težko držati korak s časom in s staro opremo sodelovati v opravljanju sodobnih vojaških nalog v 21. stoletju. V Natu je takšna članica obravnavana kot manj verodostojna in je v notranjih razpravah potisnjena na obrobje.

Ker so bili sklepi v Walesu sprejeti lani, leto 2014 še velja za leto odpustkov. Toda pritisk se pred vrhom Nata prihodnje leto v Varšavi že krepi. V zavezništvu ga je najprej čutiti bolj po diplomatskih kanalih, z izražanjem nezadovoljstva znotraj Natovih struktur. Pozneje se vključi sam generalni sekretar zavezništva in nezadovoljne članice. Sekretar zavezništva, Norvežan Jens Stoltenberg, si je povečevanje izdatkov za obrambo postavil za cilj svojega mandata. To bo glavna tema njegovega obiska v Sloveniji 13. julija.

Če ni premikov, v skrajnem primeru najbolj kritične članice ali ena od njih, denimo ZDA, nezadovoljstvo postavljajo že na raven dvostranskih odnosov. To bi se Sloveniji lahko zgodilo že kmalu.