Izglasovali veto na novelo zakona o državnem tožilstvu

Državni svetniki so s 17 glasovi proti 14 izglasovali le veto na novelo zakona o državnem tožilstvu. Pri preostalih treh zakonih iz paketa, ki ureja pravosodne plače, pa veto ni bil izglasovan.

Objavljeno
29. september 2009 20.21
Ma.B./STA
Ma.B./STA
Ljubljana - Za ponovno odločanje v DZ je pri novelah zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o državnem pravobranilstvu glasovalo 15 državni svetnikov, prav toliko jih je temu nasprotovalo. Pri noveli zakona o sodniški službi je veto podprlo 14 svetnikov, 15 pa jih je bilo proti.

Glasovanje o vetu je predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Rajkom Fajtom, ki je v zahtevi za sklic med drugim navedla, da predlagana sprememba sodniških plač ruši s težavnimi pogajanji vzpostavljena plačna razmerja.

Na seji je Fajt pojasnil, da je razprava v DZ odprla kar nekaj vprašanj. Pomisleki so glede tega, ali bodo zakoni res imeli nevtralne finančne posledice, kot zatrjuje vlada, in ali je 47. izhodiščni plačni razred prava umestitev. Tu je še vprašanje trajnega mandata, ki ga sodniki v nasprotju s poslanci imajo, je nanizal Fajt.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je poudarila, da danes govorijo o poklicni skupini 1000 ljudi, ki je glede na 156.000 uslužbencev v javnem sektorju zanemarljiva. Njeno dobro delovanje pa je za pravno državo in varstvo državljanov izjemnega pomena.

Po odločbi ustavnega sodišča so bili dolžni odpraviti neustavni položaj sodnikov. V pogajanjih so prišli do sporazuma in izhodišče, ki mu je v pogajanjih sledila vlada, da mora biti vsakršna sprememba finančno nevtralna, je realno, je dejala ministrica.

Kot je pojasnila, je do 1. decembra 2010, ko je predvidena dokončna uskladitev položaja sodnikov z odločbo ustavnega sodišča, predvideno zmanjšanje števila pravosodnih funkcionarjev za 116. Ministrstvo za pravosodje je tako po besedah ministrice do junija že zadržalo razpise za 43 pravosodnih funkcionarjev.

Poleg tega, je še povedala Pavlinič Krebsova, se s sodniki niso pogovarjali le o povišanju plačnih razredov. Ker se po novem njihov položaj ureja kot za funkcionarje in ne za javne uslužbence, se definira drugače in novela prinaša spremembe pri dodatkih in napredovanju.

Pri sodnikih se tako ohranjajo le še trije dodatki (za dvojezičnost, za delo v manj ugodnem delovnem času in pripravljenost ter položajni dodatek), ni pa več dodatka za redno delovno uspešnost in povečan obseg dela. Bistveno nižji so tudi razponi napredovanj, je navedla ministrica. Ob tem je še spomnila, da tudi za pravosodne, kot za ostale funkcionarje velja začasno znižanje plač za štiri odstotke.