Izguba zaupanja in nemoč med mladimi

Sociolog dr. Andrej Fištravec vidi težave mladih v spremembah klasičnih atributov odraslosti: izobraževanje ni nikdar končano, redka so večna delovna mesta, partnerske skupnosti so netipične. »Ko se ukvarjamo z mladimi, se pravzaprav ukvarjamo z vso družbo, torej z visokim tveganjem, z velikimi negotovostmi.«

Sociolog Fištravec glavno težavo opaža v spreminjanju mladine, saj je danes vsak človek v moderni družbi v položaju mladega človeka, torej na prehodu iz otroštva v odraslost: »Kdor se želi kompetentno ukvarjati z vsakdanjimi vprašanji, ne sme odrasti, sposoben mora biti nenehnih inovacij. To pomeni, da je o mladini na določen način težko govoriti. Nekateri teoretiki celo pravijo, da mladine ni. In po svoje je to res, ker meje ni več mogoče jasno začrtati.«

Mladi so v tako nezavidljivem položaju, kot niso bili še nikoli, vzroke pa gre po Fištravčevem prepričanju iskati v visoki družbeni rizičnosti, saj mladina deli usodo vse družbe. Rešitev je po njegovem mnenju prepoznavanje mladinskega sektorja kot pomembnega družbenega sektorja, ki bi bil vključen v oblikovanje javnih politik, da bi torej imeli vpliv mladi, ne pa posamezni resorji. Upanje vidi v nacionalnem programu za mladino, pri katerega pripravi bi morale imeti odločujoč vpliv mladinske strukture, drugače razmere med mladimi ne bodo veliko boljše; mladinsko vprašanje ni več ozko sektorsko, ampak je širše družbeno vprašanje.

Na konferenci smo lahko slišali že ničkolikokrat izrečen podatek, da je slovenska mladina rekorderka glede bivanja pri starših. Zakaj, verjetno ni treba posebej poudarjati, zgovorne so besede 24-letnega Danija, uspešno zaposlenega na črno: »Doma se dobro razumemo. Ne vem, zakaj bi se odselil. Pa tudi kakšnih možnosti za to nimam. Hiše, kaj hiše, še stanovanja si ne bi mogel privoščiti, tudi če bi imel redno službo. Verjetno bi bilo še slabše, gotovo bi imel manj denarja in več stroškov.«

Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič je pokazal razumevanje za gradnjo prihodnosti na mladi generaciji. Vlada bo kmalu obravnavala podatek, ki ga je ministrstvo za šolstvo in šport pripravilo po raziskavi Mladina 2010, z njo pa želi motivirati druga ministrstva, da bi se začela s svojega zornega kota ukvarjati s težavami mladih. Glede nacionalnega programa za mladino pa je Lukšič povedal, da ne bo nekakšna zbirka želja, ampak program, usmerjen za izboljšanje položaja mladih, zlasti zaposlovanja, kar vlada z zakonom o malem delu že počne, vendar je usoda zakona odvisna od referendumske volje volivcev.

Po Lukšičevih besedah ni dovolj, da imajo dijaki in študenti močni organizaciji, glavni problem je na generacijski ravni, saj je starejša generacija premočna glede na mlade, zlasti zdaj, ko se življenjska doba podaljšuje in je za starejše edini interes obramba živ-ljenjskega sloga, ki so ga imeli v preteklosti, kar se kaže tudi v odnosu do pokojninskega sklada. Lukšič rešitev vidi v reformi, ki bi razmerja pri delitvi družbenega bogastva prestavila v korist mladih in delovno aktivne generacije.

Konferenca je po besedah dr. Fištravca pokazala na nujnost kontinuiranega raziskovanja mladine, za premike na področju mladinske politike je treba nujno finančno okrepiti ta sektor, prav tako je treba kadrovsko in s pristojnostmi okrepiti Urad RS za mladino, da bo lahko deloval kot povezovalec in koordinator nacionalnih mladinskih politik znotraj posameznih ministrstev. Ob vsem naštetem si mladinski delavci želijo več tovrstnih srečanj za izmenjavo izkušenj kot partnerji in ne kot konkurenti.