Tiskane izdaje
»S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« (ob nastopnem govoru kot predsednik republiške skupščine).
---
»Mi tle ne boš afne guncal,« je France Bučar v parlamentu ob vroči razpravi o zamenjavi takratnega premierja Lojzeta Peterleta z bančnikom Markom Voljčem z besedami v kleni gorenjščini z govornice odslovil poslanca Vitomirja Grosa, ko je po poslanskih klopeh delil banane.
---
»Če je politika le sredstvo za osebni uspeh, kar je danes na žalost precej res, naša bodočnost ni ravno rožnata. Seveda je osebni uspeh tudi sestavina politike, kot je sicer v vsaki dejavnosti. Ne more pa biti cilj sam po sebi, ki mu žrtvuješ tudi politiko samo. Tedaj postane politikanstvo. Delo v politiki je poslanstvo. Samo takrat lahko opravičuje tudi osebni uspeh, ki pa je vedno podrejen. Tako pojmujem tudi svojo vlogo v politiki, v katero sem bil postavljen po volji drugih. Za nobeno mesto v politiki se nisem potegoval po lastni pobudi, vedno na željo drugih. Ko pa sem kandidaturo sprejel, sem jo pojmoval kot dolžnost. Opravljal sem jo z veseljem. In ko se je navadiš, postane tudi politika »železna srajca«. Težko se od nje posloviš. To velja tudi zame.« (v intervjuju za Novo revijo, 2000).
---
»Janša je kljub protikomunistični retoriki »največji komunist med komunisti. Od 90. let naprej ima en sam cilj, to je priti na oblast za vsako ceno« (v pogovoru za Mladino, 2013).
---
»Slovenija mora izstopiti iz mrtvila, če želi preživeti.« (ob predstavitvi knjige Prelom, do katerega ni prišlo, marec 2015).
---
»Lahko sem prišel do penzijona, ker sem imel službenih pa partizanskih pa dvojnih let kolikor hočeš. Komur leta manjkajo, mu jih jaz lahko dam cel koš.« (v intervjuju za Playboy, julij 2011).
---
»Berem Delo, malo pogledam še druge, drugače pa berem tuje časopise. Naročen sem na Economista, ki je fantastična revija. Prej, ko je bil edini vir, sem ga komaj čakal, zdaj pa ni več tako zanimiv.« (v intervjuju za Playboy, julij 2011).
---
»Saj ne vem, ali se mladi ljudje za te stvari sploh zanimajo. To je v veliki meri res problem. Indiferentnost je največje zlo. Biti indiferenten je huje kot imeti napačna stališča. In v veliki meri nam je uspelo iz velikega dela mladih, ki so nosilci bodočega razvoja, narediti indiferentne ljudi. Prevladuje stališče, da ni mogoče ničesar narediti, saj tako ali tako odločajo drugi. V praksi se je pokazalo, da je pametneje držati jezik za zobmi. Zakaj bi se izpostavljal? Pameten človek se ne izpostavlja! Ko prevlada ta miselnost, je vrag.« (v intervjuju za Primorske novice, marec 2015).
---
»Če si bil partizan, si danes že napol inkriminiran. Prej pa si bil tako rekoč plava kri. Nisem nič ponosen. To sem dojel kot nekaj popolnoma normalnega, ko dolžnost.« (v intervjuju za Večer, februar 2012).
---
»V teoriji so referendumi nekaj dobrega, a če govorim metaforično, z nožem lahko režete kruh, ali pa zbadate ljudi v hrbet, odvisno kdo ga drži v roki, in tile naši politiki kruha z njim pač ne režejo. Njihova želja je oblast.« (v intervjuju za posebno izdajo Mladine, junij 2011).
---
»Početje naše vlade, opredeljevanje do krize, tajkunov, prevzemov, to vse je vprašanje vrednot, ideološke usmeritve. In to zdaj prodira na novo tudi na Zahod, kjer so nekaj časa zviška gledali na nas, kaj se ukvarjamo s problemi, ki so zanje že zdavnaj mimo. Glavni problem namreč ni gospodarska kriza, ampak filozofski, svetovnonazorski: ali moremo s tem pogledom oziroma ekonomskim konceptom v bodočnost, ali ni sedanja ekonomska kriza v bistvu kriza vrednot.« (v intervjuju za Večer, maj 2009).
---
»Ne spadam v nobeno shemo, resnično ne. Poglejte, intelektualec ne spada v nobeno tako stranko, kjer bi moral marširati, kot šefi ukazujejo. Ustvarjam si svoje mnenje in poglede in če ne ustrezajo političnim shemam, pač hodim po svoje.« (odgovor na vprašanje o politični opredelitvi v Sobotni prilogi, april 2004).
---
»Vedno se je treba bati lastne nevednosti in nerodnosti. Najslabše pa je zanašati se samo na drugega. Mnogi, ki so kritični do vlade, večkrat govorijo, češ, hvala bogu, da gremo v EU, nas bodo vsaj naučili reda ... Če potrebujemo drugega, da nas bo navadil reda, potem smo ničvredni in tak red tudi ne bo nič veljal. Do tega moramo priti sami, ne pa pustiti, da nam vse vsiljujejo drugi.« (v intervjuju za Sobotno prilogo aprila 2014 odgovarja na vprašanje, česa bi se morala bati Slovenija ob vstopu v EU in Nato).
---
»Mene sprejemajo za Bohinjca, če pa je kakšna ženska bolj žleht, me pa z Ljubljančanom ozmerja.« (v pogovoru za Gorenji glas, oktober 2002).
---
»Banka je deponentu kadarkoli dolžna vrniti denar, pa naj bo iz Culukafrije ali Hrvaške.« (v pogovoru za Mag, oktober 2002).
Preberite tudi:
* France Bučar: »Zadušili smo se v lastni duhovni praznini«
* France Bučar: Če gre slabo in ljudje niso več jezni, to pomeni, da so apatični
