Izobraženi so manj bolni in živijo dlje

Brdo pri Kranju – Nizu bolezni in s tem zgodnejši umrljivosti so bolj izpostavljeni prebivalci brez izobrazbe, ki živijo v revnejših občinah, v nasprotju s prebivalci z visoko izobrazbo, ki živijo v bogatejših občinah, kažejo podatki v knjižici Neenakosti v zdravju 2011, ki so jo predstavili včeraj na mednarodnem posvetu z enako temo.

Čeprav se življenjska doba v Sloveniji iz leta v leto daljša, kar kaže na splošni napredek, so pri tem pričakovanju razlike vendarle (pre)velike. Prebivalci z nizko izobrazbo v večjem deležu kadijo, zlorabljajo alkohol, se večkrat poškodujejo, imajo preveliko telesno težo, so bolj izpostavljeni brezposlenosti. In posledice? Tridesetletni Slovenec z osnovno šolo ali brez nje lahko pričakuje, da bo v povprečju živel še 42,7 leta, enako star in visoko izobražen pa kar 7,3 leta več, torej še 50 let. Pri ženskah je ta razlika nekoliko manjša: 30-letnica z visoko izobrazbo bo predvidoma v povprečju živela še 54,3 leta, neizobražena pa 51,8 leta. Takšnih podatkov je v knjižici veliko. Kaj lahko naredimo?

»Zdravje je ključni in edinstveni vir EU za učinkovito spoprijemanje s težavami,« je na pomen izboljšanja razmer za zdravje opozorila Zsuzsanna Jakab, direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo. »Pomembno je pravično razporejanje bogastva v družbi,« je poudaril Michael Marmot, prav tako iz WHO. Posvet je izzvenel kot poziv k ukrepanju za zmanjševanje razlik v zdravju, za kar so se včeraj zavzeli vsi trije navzoči slovenski ministri: zdravstveni Dorjan Marušič, šolski Igor Lukšič in za delo Ivan Svetlik.

Na vzhodu manj zdravi kot na zahodu

Kako dolgo in zdravo bomo živeli, se kaže ob samem rojstvu in že pred njim. Po enem najpomembnejših podatkov razvitosti družbe, umrljivostjo dojenčkov ob rojstvu, se Slovenija s 3,4 umrlimi na tisoč živorojenih uvršča na odlično šesto mesto v Evropski uniji. A razlike so neizprosne. Umrljivost dojenčkov mater brez izobrazbe je v Sloveniji kar dvakrat večja od novorojenčkov mater z višješolsko ali še višjo izobrazbo. Neizobraženim materam umre 7,3 novorojenčka (po tem podatku bi bili na 24. mestu v EU), izobraženim pa 2,8 novorojenčka na 1000 prebivalcev (po tem bi bili na 2. mestu v EU). Kako vplivajo izobrazba, z njo pa ekonomska prikrajšanost, življenjske navade in kulturno okolje na pojavnost bolezni, dobro ilustrirajo podatki o raku, ugotavljajo avtorji raziskave, objavljene v knjižici z naslovom Neenakost v zdravju 2011.

Rak glave in vratu pri moških, ki ga povezujejo s čezmernim pitjem alkohola in sočasnim kajenjem, se pojavlja pogosteje v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so v povprečju ljudje manj izobraženi in imajo nižje dohodke (plačujejo nižjo dohodnino). Nasprotno pa ženske v ekonomsko bolj razvitih delih osrednje in zahodne Slovenije pogosteje zbolevajo za malignim melanomom in rakom dojke. Prvi je posledica intenzivnega sončenja, drugi je lahko posledica višje izobrazbe in z njo povezanim kasnejšim prvim porodom in manjšim številom otrok. Otroci so namreč varovalni mehanizem proti raku dojke. Kljub navedenemu se veliko bolezni (sladkorna, povišan krvni tlak, bolezni srca, depresija) pogosteje pojavlja pri nizko izobraženih, ki so teže zaposljivi in imajo nižje dohodke (so revni) ter imajo nezdrav način življenja.

»Pomembno je, da vemo, kje se bolj pojavlja katera bolezen, in tam primerno ukrepamo,« je na pomembnost podatkov opozoril na posvetu o odpravljanju neenakosti v zdravju minister Dorjan Marušič. Z reformo, ki jo pripravlja, bo povečal kakovost, varnost, dostopnost in učinkovitost zdravstva ter tako povečal enakost v zdravju, je napovedal. Ker pa podatki kažejo, da se kljub sedanji enaki dostopnosti do zdravstvenega sistema in njegovih storitev v posameznih regijah zdravje prebivalcev razlikuje, mora biti prizadevanje za enakost zdravja prebivalcev medresorsko. Zdravje je namreč odvisno od izobrazbe, zaposlitve, okolja, dohodka in življenjskega sloga.

Minister za delo Ivan Svetlik je povedal, da je Slovenija v času krize sprejela nekaj ukrepov v izogib revščini in s tem za boljše zdravje (eden od njih je lansko povišanje minimalne plače). »Ne delujemo globalno, ampak pomagamo tistim, ki niso uspešni. Zdaj je pomembna naloga desegmentacija delovne sile, saj je izjemno oster rez med tistimi, ki so zaposleni za nedoločen čas in tako zelo zaščiteni, pred takimi, ki so zaposleni za določen čas. Gre za medgeneracijski prepad, saj so starejši tako zaščiteni, da to ovira zaposlovanje mladih, ki so brez zaščite,« je dejal.

Eden ključnih izzivov za odpravo neenakosti je v izobrazbi. Minister za šolstvo Igor Lukšič je poudaril, da je ukvarjanje s posameznikom zašlo v slepo ulico, saj kadar genetski dejavniki niso ugodni (na primer pri starših alkoholikih), še tako veliko ukvarjanje z otrokom ne pomaga. »Ker je za razvoj zelo pomembno predšolsko obdobje, bomo še več naredili na tem področju,« je dejal in napovedal »postopno brezplačen vrtec, dokler bo to še stimulativno«. Opozoril je tudi na zdravstveno preventivo v šolah in vzgojno funkcijo prehrane v osnovnih šolah, kateri namenjajo pozornost.

Bistveno vprašanje je, kako se izviti iz revščine?

»Tudi če ste revni, berite otrokom vsak dan,« je svetoval Michael Marmot, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije in eminenca na področju raziskovanja soodvisnosti zdravja od družbenih razmer, v katerih prebivalci živijo. »Socialno-ekonomski vidik je za kognitivni razvoj posameznika bolj pomemben od biološkega,« je poudaril tuji gost. Slovenija je sicer po podatkih najboljša med državami Jugovzhodne Evrope, katerih ministri za zdravje so se včeraj zbrali na posvetu v Sloveniji, a razlike v zdravju znotraj države so velike.