Izolani nočejo novih počitniških stanovanj

Župan Kolenc špekulativnim vlagateljem: Minili so časi impulzivne rabe prostora.

Objavljeno
21. januar 2014 14.27
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Izola – Izolska občina ne sme postati ujetnica špekulativnega kapitala, ki bi rad zaradi izjemne lege starega sredozemskega ribiškega mesteca koval ekstra profit, je prepričan župan Igor Kolenc, ki je predstavil izhodišča za prostorske rešitve na območju dveh večjih zemljišč ob morju in v neposredni bližini mestnega središča.

Glede na to, da so stečajni upravitelji lastnikov nekaterih zemljišč in banke zelo aktivni v prizadevanjih, da bi čim prej in ne glede na ceno unovčili izolske nepremičnine, in glede na to, da je bilo v preteklih letih veliko apetitov, zaradi katerih so nekatera gradbena in nepremičninska podjetja zasedla zemljišča, ki so zdaj predvsem v lasti bank, se je zdelo Igorju Kolencu smiselno, da vsem morebitnim kupcem in prodajalcem posreduje jasna pričakovanja in zahteve lokalne skupnosti. Mnogi so kupovali zemljišča, ne da bi imela občina zagotovljene prostorske načrte, s tem pa so deloma kupovali tudi »mačka v žaklju«.

Nov prostorski načrt ob morju in v bližini mestnega središča

Občina Izola je že začela pripravljati nov prostorski načrt (OPPN) za območje z delovnim naslovom IPA 3 – med gostinsko srednjo šolo, Argom, Dantejevo ulico in morjem. Lastniki tamkajšnjih zemljišč so predvsem občina, podjetje Riba, ki je v lasti nekdanjih direktorjev Delamarisa in Ribe Vojka Mavra in Loredana Glaviča, in Primorja v stečaju.

»Minili so časi impulzivne rabe prostora, nasičenih sosesk stanovanjskih blokov in počitniških apartmajev, brez arhitekturnih in urbanističnih vrednot,« je dejal Igor Kolenc, ko je opozoril na idejne zamisli nekaterih lastnikov, da bi zemljišče pozidali z bloki in stanovanji za trg. »Takšnih stanovanj imamo v Izoli dovolj in preveč, zato ne potrebujemo novih pozidovalnih podvigov,« je prepričan župan. Nasprotno – največji del tega prostora nameravajo nameniti parku s sredozemskimi rastlinami in sprehajališčem, rekonstrukcijo in obnovo nekdanjega mestnega vodnjaka, ob katerem (in ob potoku Ricorvo) so izolske gospodinje prale perilo. Ob morju bi rekonstruirali škver (manjšo popravljalnico za plovila), ki bi postal tehnični muzej na prostem z eksponati izolske ribiške tradicije. Le ob robu večjega parka, ki bi dal novo vrednost središču Izole, bi dovolili niz pritličnih objektov za poslovne prostore, javni program in nekaj stanovanj.

Na celotnem obalnema pasu, od vzhodnega dela Izole (na območju ladjedelnice in Delamarisa), pa bo občina pri sprejemanju OPPN strogo zahtevala, da ostane 25 metrov širok pas ob morju namenjen javni rabi za sprehajališče, kolesarske poti, plaže in rekreacijo. »Občina Izola pričakuje od vseh lastnikov zemljišč, tudi od stečajnih upraviteljev in bank upnic, da skrbno in transparentno obveščajo morebitne investitorje tudi s podatkom, da priobalnega pasu ne bo mogoče pozidati za zasebne namene.

Lastniki zemljišč se še niso odzvali. Stečajni upravitelj Primorja pravi, da bo vztrajal, da mu občina s OPPN ne sme znižati vrednosti nepremičnine. »Seveda se z lastniki zemljišč dogovarjamo tudi o menjavi ali poplačilu razlike v vrednosti zemljišča, a konkretnih odločitev še ni,« je odgovorila Kristina Zelič, svetovalka izolskega župana.

Na Sončnem nabrežju od včeraj delna zapora prometa

Na osrednji cesti Sončnem nabrežju, ki vodi od središča Izole do Velikega trga (ribiškega mandrača), je včeraj zaradi temeljite rekonstrukcije tega nabrežja začela veljati delna zapora prometa. Do konca marca naj bi Grafist, Adriaing in CPK poskrbeli za obnovo meteorne in fekalne kanalizacije, za novo vodovodno omrežje, razsvetljavo, za rekonstrukcijo ceste in pločnikov v dolžini 230 metrov. Nekoliko bodo povečali površine za parkiranje blizu občinske stavbe. To naj bi stalo 946.000 evrov, dela pa morajo biti končana pred sredino aprila, zahtevajo meščani in podjetniki, ki se bojijo izpada zaslužka.