Izolska marina bo varnejša za barke in večja

Izola − Izolski Marinvest je začel graditi valobran 3 − podaljšek izolskega ribiškega pomola, ki bo zavaroval izolski akvatorij in omogočil dokončanje marine. Toda državi že leto dni ne plačujejo vodnega povračila, ker so prepričani, da je diskriminatorno in previsoko.

Marca se je izolska občina po 12 letih sporov poravnala z upravljavcem izolske marine. Odstopili so od vseh pravd pred sodišči, dogovorili so se za način poravnave dolgov in za nadaljnja vlaganja. Eden od pogojev dogovora se je začel uresničevati minule dni. Marinvest je novembra oddal dela podjetju Adriaing, ki se je dokončanja valobrana lotil prejšnji teden.

Valobran 3 so v Izoli začeli graditi že pred več kot 12 leti. Po sporu z občino je ostal napol dograjen in je skrit tik pod gladino predstavljal nevarnost plovilom pred izolskim pristaniščem. Takrat je Marinvest investiral 755.000 evrov, zdaj mora dodati še približno 560.000 evrov, da bo zgrajen.

Ne bo privezov

»Gre za skoraj 170 metrov dolg valobran, na koncu katerega bo svetilnik. Nanj ne bo mogoče privezovanje plovil, ker bo ob njem plovna pot. Imel bo približno 3,5 metra široko pohodno površino za sprehajalce. Izvajalec nam je obljubil, da bodo dela dokončali do sredine junija. Dogovor z občino Izola je, da ga moramo dograditi do najkasneje sredine septembra,« je povedal direktor Marinvesta Enrico Galassi.

Matjaž Andrejašič iz Adriainga je potrdil, da morajo na sedanje potopljeno nasutje pripeljati še 8000 kubičnih metrov skal iz črnokalskega kamnoloma – tudi pet ton težke, ki bodo branile pomol pred velikimi valovi. Tovornjaki jih odložijo na veliko maono, ki lahko do pomola prepelje po 400 kubikov skal. Na ta način jim ni treba voziti skozi starejši del Izole.

Galassi je pojasnil, da bo valobran zavaroval notranji del izolskega akvatorija, da bo Komunala Izola lahko uredila še od 100 do 200 dodatnih priveznih mest, Marinvest pa se bo lahko končno lotil gradnje pomola B, ob katerem bo 180 komercialnih privezov za plovila od osem do 12 metrov, nekaj tudi do 15 metrov dolžine. Ob Lonki je Marinvest dolga leta načrtoval gradnjo fiksnega pomola B, vendar so načrte spremenili.

Na istem mestu bodo postavili plavajoči pomol, za katerega bodo odšteli 1,2 milijona evrov. »Upam, da ga bomo lahko zgradili do konca prihodnjega leta,« je dejal Galassi. Pravico za gradnjo tega pomola je imela občina, toda po spomladanskem dogovoru bo občina to pravico prenesla na Marinvest, ta pa bo na pomol B preselil vsa manjša plovila iz notranjega dela marine in sproščene priveze namenil večjim jahtam.

Galassi in izolski župan Igor Kolenc sta potrdila, da vse določbe iz sprejetega dogovora med občino in Marinvestom uresničujejo, da je Marinvest že poplačal stare dolgove (približno 1,1 milijona evrov) in da redno plačuje občini koncesnino, ki znaša približno 170.000 evrov na leto.

Lastniki se že zdaj umikajo v Italijo in Hrvaško

Vse bolj napeti pa so odnosi z državo, ki je pred enim letom komercialnim marinam zaračunala izjemno visoke pristojbine za vodno povračilo: za vsak kvadratni meter morja bi morala izolska marina odšteti 2,07 evra vodnega povračila. »Državi bi morali plačati 280.000 evrov vodnega povračila. Če k temu dodamo še 170.000 evrov koncesnine občini, je to 450.000 evrov dajatev. Ker imamo v marini zdaj malo manj kot 450 plovil, bi to pomenilo, da bi morali vsakemu plovilu dodatno zaračunati v povprečju po tisoč evrov. Že zdaj lastniki premeščajo svoje jahte na Hrvaško ali v Italijo. Mi takšne pristojbine državi ne moremo plačati, enako razmišljajo tudi v Marini Portorož. Kolikor vem, je oboji že vse leto ne plačujemo, saj je diskriminatorna. Občine plačujejo za komunalne priveze sedemkrat nižje zneske vodnega povračila, niti koncesij ne plačujejo. Nastaja diskriminatorna konkurenca, ki je posledica različne obravnave javnega dobrega. Če država ne bo uredila tega problema, bomo pravico iskali vse do evropskega sodišča,« je odločen Enrico Galassi.