Najemniki so besni tako na sklad, kot tudi na izolskega župana Igorja Kolenca, ki je, sicer z dobrimi nameni, sprožil velik plaz. Da bi se uprl vse večjim in škodljivim špekulacijam s kmetijskimi zemljišči in neustavljivi nedovoljeni pozidavi kmetijskih zemljišč, je pozval inšpektorje in predstavnike sklada k večji aktivnosti. Na skladu njegove pobude niso razumeli in so se lotili vseh enako: tako tiste, ki pridno obdelujejo istrsko zemljo kot na največje zemljiške hudodelce. Medtem ko so špekulanti tiho, oziroma še dodatno spodbujajo kmetovalce, pa se slednji bojijo izgube pogodb. Opomin pred odpovedjo so dobili tudi kmetje, na katere bi morala biti Slovenija ponosna, saj z njihovimi izdelki preskrbujejo najzahtevnejše evropske kupce. Toda na skladu so brez velikih pomislekov zagrozili z odpovedjo tudi oljkarjem, ki imajo 30-letne oljčnike s po tisoč in več oljkami, zaradi minimalnih gradbenih posegov, ki so nujni, da zavarujejo svoje kmetijske stroje, orodje in pripomočke.
Občine bi rade
Na skladu so pojasnili, da so na pobudo občine Izola in ministrstva za kmetijstvo pregledali zemljišča in pri tem ugotovili, da ima več kot polovica zakupnikov vsaj eno nepravilnost – neobdelane površine ali nedovoljene posege na njih. Neobdelanih naj bi bilo sto hektarov, nedovoljenih posegov (gradenj) na zemljiščih pa naj bi bilo samo na izolskem delu skladovih zemljišč 394. Zato je sklad pozval občino, naj z odlokom določi, kakšni objekti so dovoljeni izključno za kmetijsko rabo. »Če bo občina v svojih aktih določila, da lahko na kmetijskih zemljiščih stojijo določeni kmetijski objekti, bo sklad temu prilagodil svoja pravila in interne akte.«
Nujno sprejetje
Na skladu kmetijskijh zemljišč pa so zavrnili Kolenčevo interpretacijo, da bi lokalne skupnosti lahko prišle do vseh skladovih zemljišč. Najprej trdijo, da denacionalizacija še ni v celoti končana. Zakon pa predvideva prenos lastništva samo tistih zemljišč, ki so bila do 6. aprila 1941 v lasti občine. Pripomnili pa so, da bo razlago zakona moral dati državni zbor. Prav tako so pojasnili, da so vsi objekti, ki so na zemljiščih stali pred 11. marcem 1993 (pred ustanovitvijo sklada) obravnavani kot legalni. Zavrnili so tudi Kolenčevo navedbo, da so nekomu prodali kmetijsko zemljišče po 250 evrov, saj je bila najvišja dosežena cena v Kopru 106 evrov za kvadratni meter.