Izpoved razočarane matere: Hvala, antivaxerji in neodzivna politika

Zgodilo se je ravno to, česar se je najbolj bala v zadnjem letu. »Mož je bil na službenem potovanju (v mladosti ni smel biti cepljen proti ošpicam zaradi pomanjkljive imunosti in zdravljenja). Otrok, ki je star tri leta, ima hud dermatitis in pridruženo bolezen, ki je kontraindikacija za cepljenje in je na imunosupresivnih zdravilih. Nista smela biti cepljena. Oba sta dobila ošpice. Najprej mož, potem pa je seveda zbolel še otrok,« zapiše žalostna mati v pismu, objavljenem na portalu Zdravstvena.info.

Navedla je, da so bili žal odvisni od kolektivne imunosti, ki pa je očitno toliko upadla, da so se ošpice razširile in dosegle njihovo družino. Upoštevali so nasvete ZD Škofja Loka – ostali so doma in se držijo v karanteni, da ne okužijo drugih.

»Sem nemočna, besna in razočarana nad vsemi na vseh nivojih. Želela bi si tudi več informacij in pomoči od zdravstva, inštitucij. Hvala, ‘antivaxerji’ in neodzivna politika, ki s svojim početjem in neodgovornim ravnanjem, neukrepanjem ogrožate življenja naših najmlajših in najdražjih. Ostala sem brez besed. Rada bi vas povabila vsako noč in dan opazovat in negovat otroka ter gledat, ali je še živ,« je navedla v pismu.



Otroku se je poslabšala osnovna bolezen, ima visoko vročino, ne je in ne pije: »Izolirani smo od ostalega sveta. Bo dobil hudo pljučnico? Izgubil sluh? Če bo preživel, bo čez deset let zaradi okužbe z ošpicami dobil vnetje osrednjega živčevja? Smo 24/7 v maskah (ena stane 18 evrov, kje je še vse ostalo: bolniške, moževa in moja ...), sama sem za vse. Nihče ne sme blizu. Že organizirati prehrano in osnovno nego je skorajda misija nemogoče, kaotično in obupano vse skupaj. Nikomur ne privoščim tega.«

Ostaja ji le še upanje, da ošpice prebolita brez posledic in da niso morda okužili še koga.

 

 

Obolela medicinska sestra

Januarja 2018 pa je za Delo spregovorila medicinska sestra, pri kateri je okužba terjala previsok davek. Zaradi nje je namreč v nosečnosti izgubila otroka.

Zbolela je, čeprav je bila proti ošpicam cepljena z dvema odmerkoma, zadnjič okoli leta 1980. Meni, da ji je odpornost takrat verjetno padla, saj je bila noseča. Z imenom se ni hotela izpostaviti, je pa bila pripravljena z javnostjo deliti bolečo izkušnjo v upanju, da bi se morda starši, ki dvomijo o cepljenju, odločili drugače.

Kakšni so bili prvi simptomi bolezni? Ali ste takoj posumili, da ste zboleli za ošpicami?

Prvi znaki so se pojavili dva tedna po stiku z obolelim otrokom. Bila sem zelo utrujena, vendar sem to pripisovala takrat šesttedenski nosečnosti. Tri dni pozneje sem dobila visoko vročino z mrzlico, ki je trajala samo eno noč. Zjutraj sem se zbudila brez vročine, po obrazu in prsnem košu pa sem imela polno izpuščajev. Po pogovoru s sodelavko sva posumili na ošpice. Takoj sem klicala na pediatrično kliniko, kjer so me usmerili na infekcijsko kliniko. Tam so mi vzeli kri za vse mogoče preiskave in mi naročili, naj pokličem naslednji dan, da izvem, kakšni so izvidi. Povedali so še, da moram ostati doma v izolaciji, prav tako moj partner in sin. Tako sem doma trepetala in čakala na naslednji dan, da izvem resnico. Spraševala sem se, kaj bo z mojim otročkom, kaj, če so res ošpice, kaj bo z vsemi otroki, ki sem jih sprejela na kliniko, ko sem bila najbolj kužna, kaj, če bo za koga od njih usodno ...

Ste bili zaradi diagnoze šokirani, glede na to, da ste bili precepljeni?

Samo teh besed se še spomnim: »Ošpice so.« Kako? Saj sem bila cepljena po programu! Nisem mogla verjeti, da sem zbolela za ošpicami in spet se mi je začelo postavljati na tisoče vprašanj.

Kako je potekala bolezen? Je bil njen potek blažji, ker ste bili cepljeni?

Ker bi lahko bila kužna tudi partner in sin, smo morali zaradi inkubacijske dobe v izolaciji ostati tri tedne. Na srečo se ni okužil nihče več, ker sem imela blago obliko bolezni in nisem bila močno kužna. Gotovo prav zato, ker sem bila cepljena. Zbolela sem verjetno zaradi zmanjšane imunosti med nosečnostjo. Je pa okužba z ošpicami terjala svoj davek. Na prvem ultrazvoku so mi rekli, da pri plodu ni srčnega utripa. Zgodilo se je prav to, česar sem se najbolj bala. Izgubila sem otroka. Najverjetneje je plod zaradi visoke vročine odmrl. Še en udarec, zaradi katerega čutimo posledice in jih bomo verjetno za vedno.

Česa vas je naučila ta preizkušnja?

Sem zagovornica cepljenja, ker je to edina varna in učinkovita metoda za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Najina otroka sta oba cepljena in niti enkrat nisva pomislila, da ju ne bi cepila. Zaradi cepljenja sem bolezen prebolela v blažji obliki in nikogar nisem okužila. Slovenija ni več varna pred nalezljivimi boleznimi, ker je precepljenost populacije nižja od 90 odstotkov. Iz lastnih izkušenj vem, da je večja verjetnost, da dobiš ošpice kot hud zaplet po cepljenju. Živimo v demokraciji in vsakdo se odloča po svoje. Pomisliti moramo predvsem na nosečnice, dojenčke in bolne otroke, ki ne smejo biti cepljeni zaradi vpliva na zdravje, ošpice pa so zanje lahko usodne. Zaupam v sodobno medicino, saj zaradi cepljenja številnih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so ljudje nekoč hudo zbolevali, postali invalidi ali celo umirali, ne srečamo več. Jaz in moja družina smo zaradi neprecepljenosti populacije [deklica, od katere se je okužila, zaradi ocene njenega zdravnika ni bila cepljena] plačali visok davek. Kdo oziroma katera družina bo naslednja?

V Sloveniji imamo zelo dobro urejeno preventivno zdravstvo. Starši lahko cepijo svoje otroke brezplačno. Cepimo se lahko kadarkoli, nikoli ni prepozno. Vsi si želimo, da bi naši otroci odraščali v varnem okolju brez nevarnosti in tveganj. Glede na razmere pa naj vsak sam presodi, ali se bo cepil ali ne.