Tiskane izdaje
Ljubljana - Odbor za zunanjo politiko (OZP) bo jutri namesto potrditve sklepa o priznanju Palestine verjetno preložil odločanje, državni zbor bi lahko o priznanju Palestine glasoval marca. Vlada še ni pripravila sklepa, ki bi omogočil nadaljevanje postopka priznanja, kar predlaga poslanska skupina Levica.
Predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat je dans pojasnil, da brez mnenja vlade ne morejo obravnavati tako pomembne teme, kot je priznanje Palestine. Po informacijah iz vlade takšne analize še nimajo, zato niti sklepa še ni. V koaliciji zagotavljajo, da se glede priznanja Palestine strinjajo. Kot nam pojasnjujejo viri iz državnega zbora, je želja koalicije, da proces priznanja Palestine ne bi potekal nič drugače kot v vseh dosedanjih primerih priznavanja novih držav. Dokler pa vlada ne bo opravila svojega dela, državni zbor ne bo mogel nadaljevati postopka. Jožef Horvat pravi, da na vladne informacije o Palestini čakajo že od leta 2015.
Po sedanjih razmerjih moči v državnem zboru podpora priznanju Palestine ni negotova, saj jo podpirajo v SMC, Desusu, SD, Levici in Stranki Alenke Bratušek, NSi in SDS pa sta bolj zadržani.
Diplomatski parket je bil dan pred sejo OZP izjemno zaseden, saj se je izraelski veleposlanik za Slovenijo (sedež ima na Dunaju) Ejala Selo danes sestal s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom (SMC) in predsednikom OZP Jožefom Hrovatom (NSi), že v ponedeljek pa se je Selo pogovarjal z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. Kot je mogoče razbrati iz sporočil za javnost, je izraelski veleposlanik v glavnem prenašal stališče izraelske vlade, da bi bila lahko slovenska poteza škodljiva za interese Slovenije.
Foto: Mohamad Torokman/Reuters
MF: Predvidoma brez posledic za zadolževanje
Glede slovenskega priznanja Palestine na ministrstvu za finance pravijo, da bi lahko komentirali le njegov (ne)vpliv na zadolževanje države. Po posvetovanjih menijo, da priznanje predvidoma ne bi imelo posledic na zadolževanje države. Je pa skoraj nemogoče z gotovostjo oceniti, ali bi imela takšna poteza kakršnekoli posledice, negativne, pozitivne ali nevtralne. Na ceno zadolževanja vplivajo številni dejavniki, ki so tudi zelo specifični in bolj ali manj pomembni v trenutku, ko gre država na trg, so nam še odgovorili.
Na MF še menijo, da niso pravi naslov za analizo posledic priznanja Palestine. »Neodgovorno bi bilo, če bi se takšna odločitev sprejemala samo na podlagi mnenja našega resorja, kajti gre bolj za zunanjepolitično vprašanje, ki zahteva veliko širši razmislek o možnih posledicah. Prava naslova za takšno analizo bi bila ministrstvo za zunanje zadeve in kabinet predsednika vlade, ki imata veliko bolj poudarjeno zunanjepolitično noto od ministrstva za finance,« so nam še odgovorili z MF, kjer so svoj prispevek, skladno s sklepom vlade, že posredovali ministrstvu za zunanje zadeve.
Tudi poznavalci močno dvomijo, da bi slovensko priznanje Palestine lahko poslabšalo položaj Slovenije na mednarodnih finančnih trgih - tudi te špekulacije je slišati -, dopuščajo pa, da bi lahko vplivalo na blagovno menjavo med Slovenijo in Izraelom. Ta se sicer povečuje, a doslej na letni ravni še ni presegla 100 milijonov evrov, kar pomeni, da je relativno skromna. Za primerjavo: to je le odstotek menjave, ki jo vsako leto opravimo z Nemčijo. Iz Izraela uvažamo sadje, zelenjavo in kemične izdelke, izvažamo pa papir, karton in električne stroje.
