Slovenski član arbitražnega sodišča Sekolec in agentka Drenikova sta odstopila v četrtek, dan po objavi posnetkov, na katerih se dogovarjata glede postopkov na arbitražnem sodišču, ki odloča o meji med Hrvaško in Slovenijo.
Kot so v Haagu zapisali v sporočilu za javnost, je v skladu z arbitražnim sporazumom zdaj na potezi slovenska vlada, da imenuje novega člana sodišča. Sporazum namreč določa, da morata državi svoja, nacionalna člana sodišča imenovati v 15 dneh.
Politika poenotena
Če Sloveniji to ne bi uspelo, bi novega arbitra imenoval predsednik arbitražnega sodišča. A predsednik vlade te možnosti zaenkrat ne omenja. Kot je dejal po sestanku, bo vlada pripravila predlog, kako naj poteka izbira novega arbitra, s tem pa bo jutri seznanila odbor državnega zbora za zunanjo politiko. Po besedah Cerarja pa bodo še pred zaključenim postopkom formalne izbire prihodnji teden opravili ponovni skupni posvet, na katerem bodo vsi člani parlamentarnih strank lahko predlagali svoje kandidate. »Pričakujemo, da bo arbitražno razsodišče, potem ko bo Slovenija predlagala novega člana, normalno nadaljeval z delom in v čim krajšem možnem roku sprejel ustrezno odločitev,« je še dejal premier.
»Upam, da bomo poiskali najboljšo rešitev, smo pa enotni, da predlagamo svojega arbitra,« jedejala predsednica NSi Ljudmila Novak. Njen kolega iz SD Dejan Židan je ocenil, da bi po enem od možnih scenarijev slovenski arbiter lahko bil imenovan že prihodnji teden.
Kakšno pot imenovanja novih arbitrov bo ubral politični vrh?
Prosto sodniško mesto v mednarodnem sodišču v skladu z zakonom o predlaganju kandidatov iz Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč namreč razpiše ministrstvo za pravosodje, pri čemer razpisni rok za prijave ne sme biti krajši od 15 dni.
Mnenje o kandidatih nato podata vlada in sodni svet, predsednik republike pa se po pridobitvi teh mnenj do prijavljenih kandidatur opredeli ter posreduje predloge kandidatov v izvolitev državnemu zboru. Kandidata za sodnika mednarodnega sodišča izvoli DZ s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev, je zapisano na spletni strani Slovenske tiskovne agencije.
Zato je pričakovati, da je politični vrh danes razpravljal tudi o tem, ali sploh začeti tak postopek ali morda poiskati drugačno rešitev. Med drugim bi lahko, denimo, šli v spremembo zakonodaje po nujnem postopku ali pa − kot se je v preteklosti že zgodilo pri podobnih imenovanjih − izbrali kakšno drugo pot imenovanja, da bi ga, denimo, imenovala vlada. Postavlja se tudi vprašanje, ali je arbitražni sporazum kot mednarodni akt nad omenjenim zakonom.
Predsednik SD Dejan Židan je pred sestankom dejal, da je sam pripravljen podpreti obe možnosti, torej da o arbitru odloča državni zbor ali pa vlada. »Ob takšni pomembni temi, kot je določitev državne meje, je zelo pomembno, da se politika obnaša državotvorno in da je čim manj politikantstva. Do tega trenutka je videti, da je tako,« je dodal.
Predsednik poslanske skupine ZL Luka Mesec je dejal, da so se danes prišli predvsem informirat, kako vlada razmišlja o tem vprašanju. Ali bo, če bo novega arbitra potrjeval državni zbor, zagotovil navzočnost svojih poslancev, pa je dejal: »Tistih, ki bodo v Sloveniji, absolutno.«
V javnosti se je sicer že pojavilo nekaj možnih imen za novega arbitra, med katerimi je tudi bivši predsednik republike Danilo Türk, ki pa je navedbe že zavrnil.
Med možnimi imeni se omenjata tudi Ernest Petrič in Borut Bohte. Kot je ob prihodu na sestanek dejal Židan, bodo predlog imen slišali danes, ne on in ne Socialni demokrati pa se o tem še niso veliko pogovarjali. Tudi preostali udeleženci sestanka ob prihodu o konkretnih imenih niso hoteli govoriti.
Kdo je bil na sestanku?
Na današnje srečanje so bili navedbah kabineta predsednika vlade vabljeni tako predsedniki strank kot vodje poslanskih skupin. Srečanja se je udeležil tudi predsednik DZ Milan Brglez. Predsednik republike Borut Pahor se sestanka ni udeležil, sta pa po navedbah predsednikovega urada predsednik republike in predsednik vlade v rednih stikih in se posvetujeta. Obveščeni so tudi o današnjem srečanju.