Tiskane izdaje
Kočevje - Povabilu Petra Pirca, ravnatelja OŠ Zbora odposlancev Kočevje, da naj si kočevski svetniki pridejo ogledat štirideset let staro šolo, ki nujno potrebuje temeljito prenovo, se ni odzval niti en svetnik.
»Nikogar ne zanima, ali delujemo v eni ali dveh stavbah, čeprav se stroški zato bistveno razlikujejo,« pravi Peter Pirc, ki ima šolo, ki jo obiskuje 458 učencev, razdeljeno na dve stavbi. Starejšo zgradbo, ki je znana kot Bračičeva šola in je delovala že leta 1890, so v zadnjih dveh letih temeljito obnovili, tako da bi potrebovala le še fasado. Kar je, po ocenah, naložba, ocenjena na 140.000 evrov. »Ogrevanje pa naj bi v dveh letih uredili s priklopom na sistem daljinskega ogrevanja,« pravi sogovornik o še eni potrebni investiciji v tej zgradbi, peči, ki je iz sedemdesetih let.
Večine oken se ne da več odpreti
Veliko slabše, oziroma grozljive pa so razmere v stavbi, ki je bila pred štiridesetimi leti postavljena v Gaju. Spodnji del sten, kjer so okna, imajo izolirane od znotraj, saj le tako preprečujejo, da niso temperature še nižje. Še posebej hudo je v traktu C, ki se poleg vsega še pogreza in kjer je razrede nemogoče ogreti. Poleti pa, ko se v učilnice upre sonce, učilnic ne morejo zračiti. Okna so namreč tako dotrajana, da jih imajo zaprte s silikonom, tako da ni prepiha, saj ponekod zijajo tudi dva centimetra široke razpoke.
Streha stavbe je iz zarjavele in uničene pločevine. Kjer se da, problem rešujejo s hidroizolacijo, ki vzdrži pet let. Ko začne spet zamakati, postopek ponovijo. »Poseben problem te stavbe so mesta, kjer se stikajo izolirane in neizolirane stene oziroma kjer so toplotni mostovi,« pravi Peter Pirc.
Tla, ki so kot krpanka
Prav tako niso izolirana tla stavbe, posebnost notranjosti šole pa so pisana tla. Razlog za to ni radoživost oblikovalcev, ampak redna menjava dotrajanih plošč iz linoleja, ki jih je zaradi različnih barv mogoče časovno opredeliti. »Zadnja barva, ki se jo da dobiti, je modra,« pravi Peter Pirc o kvadratih, ki jih na leto zamenjajo v velikosti 50 kvadratnih metrov.
Stavba ima daleč premajhno zbornico, saj lahko v njej sedi 16 ljudi. Knjižnica pa je nefunkcionalna do te mere, da se med policami lahko drenjajo res majhni ljudje. »Kuhinja pa ima inštalacije razpeljane po stenah,« kaže Peter Pirc posebnosti šole, kjer je vrsto let potekal celo dvoizmenski pouk.
Stroški ogrevanja so enormni
Posledica dotrajanosti zgradbe pa je, da je šola izjemno potratna. Za obe stavbi letno porabijo 65.311 evrov za ogrevanje, od tega vsega 14.700 evrov za Bračičevo šolo. Stavba v Gaju pogoltne preostanek, poleg tega pa morajo zaradi energetske neučinkovitosti Komunali Kočevje mesečno plačati 1343 evrov za priključno moč. »Samo za kurjavo v tej stavbi porabimo letno 50.500 evrov,« pravi Peter Pirc.
Ti podatki naj bi bili drugo leto drugačni, saj je občina Kočevje uspela na razpisu za energetsko sanacijo štirih občinskih stavb, med katerimi je tudi zgradba OŠ Zbora odposlancev v Gaju. »Naložba je vredna 1,2 milijona evrov, uredili pa naj bi najnujnejše: zamenjali okna, streho, izolirali parapete, tako da bo poraba energije za približno polovico manjša,« razlaga Peter Pirc. Z deli naj bi, če se bodo tudi svetniki strinjali s to investicijo, začeli maja.
