Izrekli kazen, ki je ni v zakonu

Disciplinska komisija policije je nekdanjemu namestniku direktorja kriminalistične policije Marjanu Erhatiču zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti izrekla ukrep, ki v zakonu o policiji sploh ni naveden.

Objavljeno
03. november 2005 20.31
Marjan Erhatič
Ljubljana – “Disciplinska obravnava je končana in izrečen je bil tudi disciplinski ukrep. Predlagam, da o tem vprašate tistega, ki ga je uvedel. Z zagovornikom imam pravico do pritožbe in grem naprej. Izkoristil bom vse pravne možnosti,” je v četrtek po obravnavi pred disciplinsko komisijo povedal Marjan Erhatič, visoki uslužbenec kriminalistične policije. Disciplinski postopek so proti njemu uvedli zaradi javnega pisma o razmerah v policiji, ki ga je v javnost poslal konec julija. Kot kaže, so Erhatiču v naglici izrekli disciplinski ukrep, ki sploh ne obstaja.

Marjan Erhatič je julijsko pismo začel s stavkom: “Ponižno trpeti ali se boriti za resnico, to je sedaj vprašanje.” Končal ga je z zavedanjem, “da pričujoče odprto pismo lahko pomeni začetek konca moje tridesetletne policijske kariere.” Pismo je nastalo po tem, ko je vodstvo notranjega ministrstva Marjana Erhatiča razglasilo za glavnega krivca za t. i. afero Seme. “V zadnijh dneh občutim in doživljam najrazličnejše pritiske psihološkega discipliniranja, zlasti medijskega,” je pisal Erhatič. Kot pravi, je pismo nastalo z namenom, “da zaščitim dobro ime in čast, sebe, najbližjih in prizadetih sodelavcev v duhu poklicne pripadnosti in predanosti policiji, zlasti pa zato, da ne bi bilo neargumentiranih navedb”.

Erhatič se je v pismu poskušal ograditi od vseh težav, ki sta jih bila policija in notranje ministrstvo deležna potem, ko je v javnost prišla t. i. afera Seme – sprožila jo je obravnava poročila celjske policije o odtekanju podatkov v parlamentarni nadzorni komisiji; v tem poročilu pa je bilo opisano tudi delovanje celjske ekipe POP TV.

Erhatič je v svojem javnem pismu poudaril še nekaj – da je notranji minister Dragutin Mate odredil, da je informacija o osumljenem storilcu genocida Mitji Ribičiču prišla v javnost: “Javno izjavljam, da sem ob načelni podpori direktorja uprave odločno, vendar do sedaj le v notranji strokovni javnosti in pri neposredno nadrejenih, protestiral zaradi nedavne odločitve ministra za notranje zadeve o odreditvi objave ovadbe zaradi kaznivega dejanja genocida zoper domnevnega osumljenca.” Na Erhatičevo pismo se je odzval tudi premier Janez Janša, ki je povedal: “Tisti podrejeni po ministrstvih, ki v javnosti nastopajo brez pooblastil, kršijo zakon in pravilnik, sprejet v prejšnjem mandatu ...”

Erhatič je po pismu odšel na bolniški dopust in že takrat mu je vodstvo policije odklopilo mobilni telefon. Sprožili so tudi disciplinski postopek. Obravnava je bila v četrtek ob 9. uri na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Čeprav v 96. členu zakona o policiji jasno piše, da je disciplinski postopek javen, javnosti niso spustili na obravnavo zoper Erhatiča. Po slabih dveh urah je stavbo zapustil Erhatič, ki je povedal, da je je bil disciplinski ukrep izrečen, ni pa želel povedati, kakšen. Tega nam niso hoteli povedati niti na generalni policijski upravi, sklicujoč se na osebne podatke. Neuradno pa smo kljub temu izvedeli, da so Erhatiču izrekli odvzem naziva kriminalistični svetnik in ga degradirali v nižji naziv. Očitali so mu hujšo kršitev delovnih obveznosti, češ da je s svojim ravnanjem (pisanjem javnega pisma) škodil ugledu policije.

Toda disciplinski ukrep odvzema naziva ne obstaja, saj v zakonu o policiji ni naveden. V 99. členu je za hujšo kršitev delovnih obveznosti zagrožen samo en disciplinski ukrep – prenehanje delovnega razmerja. Za lažje kršitve je predvidena denarna kazen ali javni opomin. Dober poznavalec policije, ki želi ostati neimenovan, nam je povedal, da je postopek proti Erhatiču “pravna farsa”. Poleg tega smo neuradno izvedeli še, da na policijski upravi Postojna menda odpirajo novo delovno mesto, kamor bi Erhatiča, ki je bil doslej namestnik direktorja kriminalistične policije, premestili iz Ljubljane.

Če so med disciplinskim postopkom kršili zakone in predpise, bo Erhatič na drugi stopnji verjetno zlahka izpodbijal izrečeni disciplinski ukrep, ki sploh ni predpisan z zakonom. Verjetno se bo branil tudi s tem, da je javno pismo napisal kot državljan in ob spoštovanju evropskega policijskega kodeksa, ki mu kot policijskemu delavcu zagotavlja podporo državnih organov, kadar je deležen neutemeljenih obtožb v zvezi z opravljanjem policijskih nalog. Erhatič bo najverjetneje dokazoval, da podpore vodstva policije ni dobil in da so bile obtožbe zoper njega v zadevi Seme neutemeljene, ker zaradi tega proti njemu niso sprožili nobenega postopka.

Preberite v petkovi tiskani izdaji Dela.