Tiskane izdaje
Nanje opozarjata sodni svet in vrhovno sodišče, saj sodišča po spremenjeni ureditvi od centrov za socialno delo prevzemajo pomembne pristojnosti v postopkih dodeljevanja otrok v rejništvo in skrbništvo. Predlog družinskega zakonika, ki izhaja iz varstva koristi otrok kot temeljnega načela družinskega prava, predvideva, da bodo v prihodnje o odvzemu otrok odločala sodišča, kar zanje predstavlja poseben izziv. Že zato, ker bodo v teh postopkih kot sodni izvedenci sodelovali klinični psihologi, ki pa jih že zdaj kronično primanjkuje, opozarja vrhovna sodnica in članica sodnega sveta Mateja Končina Peternel. »To je problem, na katerega sodni svet opozarja že več kot deset let, vendar se nič ne premakne. Ne gre zgolj za to, da je kliničnih psihologov premalo, ampak tudi za to, da nekateri niso dobri,« pojasnjuje Končina Peternel.
Več pravnega varstva
Poseben problem je tudi to, da sodišča ne znajo oceniti, kakšen zalogaj bo zanje pomenilo, da po novem odločajo o odvzemu otrok, čeprav je usmeritev, da sodni postopki za vse, ki so vanje vpleteni, prinašajo več procesnih jamstev kot postopki, ki so jih doslej vodili centri za socialno delo. Gre za sistemski premik, vendar kot pravi državna sekretarka z ministrstva za delo Martina Vuk, se z njim želi izboljšati položaj otrok v družinskih razmerjih pred postopkom na sodišču, med njim in po njem. »Eden od pomembnih ciljev je tudi izboljšanje pravne varnosti ljudi pri odločanju v zakonskih in družinskih sporih ter poenotenje postopkov pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otrok.« Po predlogu zakonika bo o začasnih odredbah in o ukrepih za varstvo otrokove koristi trajnejšega značaja odločalo okrožno sodišče, o nujnih ukrepih bo odločal center za socialno delo. Predolgi postopki imajo za otroka nepopravljive posledice na njegov nadaljnji razvoj.
Manj pravnega varstva
Notarska zbornica pa opozarja na nižanje ravni pravnega varstva, saj ob sporazumnih razvezah ni več nujen notarski zapis, ampak zgolj izjava, da ni skupnega premoženja. Predsednica zbornice Sonja Kralj pojasnjuje, da v skupno premoženje spadajo tudi dolgovi, kar se pogosto spregleda: »Če ne uredita teh dolgov, ostaneta zakonca solidarno odgovorna tudi za skupne dolgove do razdelitve skupnega premoženja.« Notarska zbornica zato predlaga, da se ohrani ureditev, kakršna velja zdaj.
Poslanka SMC Jasna Murgel pa je dosedanje dileme strnila v misel, da je v nadaljnjih razpravah nujno prisluhniti tistim, ki imajo s temi vprašanji že veliko izkušenj. Soočiti je treba prakso centrov za socialno delo in sodišč, da ne »bomo prišli z dežja pod kap. Ničesar ne bomo rešili, če so bili prej z delom zasuti centri za socialno delo, zdaj pa bodo sodišča.«
