Tiskane izdaje
Krško – Po 16 letih lahko župansko vladavino SLS v Krškem prekineta dve ženski. Tamara Vonta (SD, SMC, Desus), nekdanja televizijka in poslanka, in glasbena učiteljica Martina Prevejšek (SDS), uvodna govornica na julijskem shodu v podporo Janezu Janši.
Krška občina se od drugih loči predvsem po tem, da zaradi jedrske elektrarne na leto dobi 8,4 milijona evrov nadomestila za omejeno rabo prostora. Več kot pol denarja, 4,4 milijona evrov, so lani namenili za infrastrukturo, za individualno rabo 1,5 milijona evrov.
Stanovalci okoli Neka prejmejo 500 evrov bruto, skupaj 118.000; za dodatno znižanje cene vrtcev občina nameni do 1,2 milijona evrov. Dober milijon je šlo za krajevne skupnosti, sofinanciranje komunalnega prispevka in drugih ustanov, tako da je za malo gospodarstvo in kulturo ostalo slabih 1,5 milijona evrov. Ob skoraj 15-odstotni brezposelnosti nadstandarda z naslova nadomestila marsikdo ne opazi.
Več ljudem in gospodarstvu
»Infrastruktura ni slaba, več moramo vložiti v ljudi,« pravi Tamara Vonta. Kot primer poudarja načrtovano sofinanciranje gradnje večnamenske dvorane v Leskovcu pri Krškem, kjer delujejo močna kulturna društva: »To je neracionalno. Imamo obnovljen kulturni dom, Mencingerjevo hišo, mestni muzej in prazno mestno jedro. A društva teh lokacij ne morejo uporabljati tako pogosto, kot si želijo in bi jih lahko. Njihov potencial ostaja neizkoriščen, a ne zaradi pomanjkanja infrastrukture.«
Vonto, ki napoveduje uvedbo participativnega proračuna, moti, da občina z drobižem pomaga vsem društvom, ne izlušči pa najkakovostnejših in jih izdatneje podpre.
»Milijone damo v beton, s katerim so samo stroški,« se z Vonto deloma strinja tudi Martina Prevejšek: »Na drugi strani ljudje nimajo denarja. Razpisi za pospeševanje gospodarstva v višini dobrih 100.000 evrov so kaplja v morje, v razvoj gospodarstva bi morali investirati milijone.«
Različno o zadolženosti
»Cest ne gradimo za jelene, temveč za ljudi. Smer naložb z razpisi za sredstva EU določa država. Delaš tisto, kar ti ponudijo. Neumni bi bili, če tega ne bi izkoristili,« na kritike o pretiranem investiranju v »beton« odgovarja župan Miran Stanko (SLS), ki je v dveletnem mandatu le do konca izpeljal projekte predhodnika Franca Bogoviča: »V prihodnjih letih želim izboljšati prometno omrežje. Po anketah, ki smo jih opravili, je sanacija dotrajanih cest za ljudi prioriteta.«
S 759 evri na prebivalca je bila občina konec lanskega leta 12. najbolj zadolžena v državi. Mnenja kandidatov – vsi previdno zagovarjajo gradnjo pokritega bazena – se pri zadolženosti najbolj razlikujejo. Stanko pojasnjuje, da je krški dolg, ki se bo s 23 milijonov leta 2012 do konca leta zmanjšal na 18 milijonov in ga je občina zmožna odplačevati, omogočil za 120 milijonov evrov naložb.
Vonta pravi, da do proučitve vseh številk na to temo ne daje komentarja, Prevejškova pa ob letnem plačilu 1,6 milijona evrov glavnic in 400.000 evrov obresti napoveduje drugačno politiko: »Zadnji čas je, da začnemo razpolagati s toliko denarja, kot ga imamo.«
