Jalove priprave na razstrupljanje

Ljubljana, Celje – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je z ljubljanskim podjetjem Irgo Consulting več kot leto dni po objavi javnega naročila končno podpisalo pogodbo o izdelavi idejnega projekta za sanacijo s težkimi kovinami onesnaženega ter za okolje in zdravje prebivalcev nevarnega črnega odlagališča v Bukovžlaku.

Skoraj deset let po odkritju ministrstvo odlagališča torej še ne bo saniralo, v oči pa bode tudi pogodbena cena, ki znaša kar 819.000 evrov. Irgo Consulting je posel dobil kot nosilec ponudbe konzorcija, v katerem sta še Zavod za gradbeništvo Slovenije in Hidrosvet Celje. Oddajo naročila je zavlekla pritožba drugega ponudnika, ki je za enako delo zahteval le okoli 300.000 evrov. A državna revizijska komisija je potrdila izbiro Irgo Consultinga. Ta mora v 18 mesecih narediti dodatne geološke in hidrogeološke ter kemične analize odloženega materiala na območju parcele in izdelati idejni projekt za remediacijo zemljin in sanacijo parcele. Ta bo nato podlaga za sanacijo parcele 115/1 v celjski katastrski občini Teharje oziroma v Bukovžlaku.

Analiza na analize

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je že leta 2014 povedala, da so možne rešitve odvoz odpadkov, kar bi stalo devet milijonov evrov, predelava na kraju samem, kar bi stalo 3,5 milijona evrov, ali utrditev terena in izvedba remediacije (čiščenja zemljine, op. p.), kar bi stalo pol milijona evrov.

A zdaj bo po že več analizah narejena še ena ter zatem idejni projekt, MOP pa bo nato pridobil gradbeno dovoljenje za sanacijo, ki bi se lahko začela proti koncu leta 2019. »S tem bomo začeli izpolnjevati zahteve sodbe evropskega sodišča s 16. julija 2015 proti Sloveniji zaradi nezakonitega odlaganja odpadkov,« pojasnjujejo na MOP.

Vendar inšpekcijske službe in ministrstvo črnega odlagališča v Bukovžlaku ne bi odkrili brez Civilnih iniciativ Celja (CIC) in brezplačne pomoči Inštituta za okolje in prostor (IOP) Celje. Njihovi predstavniki so po opozorilih okoliških prebivalcev o nočnih vožnjah tovornjakov leta 2006 nato leta 2008 v Bukovžlaku odvzeli vzorce. »Kanadski laboratorij je potrdil enako visoko vsebnost težkih kovin kakor v Stari Cinkarni,« pravi direktorica IOP Cvetka Ribarič Lasnik. Občina in država nista ukrepali, zato so CIC leta 2010 primer prijavile evropski komisiji.

Tožilstvo ni iskalo krivcev

Postopek se je končal s sodbo evropskega sodišča, da mora Slovenija sanirati izkope v Stari Cinkarni in odpadke v Bukovžlaku. Svoje gradbišče v Stari Cinkarni je sanirala Mestna občina Celje, za Bukovžlak pa je stroške prevzel državni proračun. Čeprav je policijska preiskava na odlagališču ugotovila, da je bila zastrupljena zemlja v Bukovžlak pripeljana z gradbišča Tehnopolisa v Stari Cinkarni in EK Centra ob Mariborski cesti, tožilstvo ni zahtevalo nadaljevanja preiskave, da bi našli krivce. »Nerazumljivo je, da se pri tako velikem onesnaženju in številnih prijavah ni nikomur nič zgodilo,« neučinkovitost organov pregona komentira Cvetka Ribarič Lasnik.

Prejšnji za okolje pristojni minister Dejan Židan je v zvezi s tem policiji prijavil odgovorno osebo Mestne občine Celje, a je obenem sredstva za sanacijo Bukovžlaka predvidel v državnem proračunu. Doslej so iz njega financirali le pripravo novih izgovorov za Bruselj, zdaj bodo še nove analize in kasneje sanacijo strupene zemlje v Bukovžlaku.