Tiskane izdaje
Ljubljana - Pod naslovom Odgovor na delegatsko vprašanje Parada je tednik Mladina pred 21 leti objavila oster članek izpod peresa Janeza Janše o paradi. Objavljamo nekaj najbolj zanimivih delov.
Komaj teden dni po dokončni odločitvi predsedstva SFRJ o organiziranju velike vojaške parade je delegat Janez Lukač na seji zveznega zbora skupščine SFRJ v svojem delegatskem vprašanju vprašal zvezni izvršni svet oziroma generalštab JLA o sredstvih, ki bodo potrebna za parado, kolikšna bodo in kje jih bomo dobili. Izrazil je dvom o smotrnosti tovrstnih manifestacij v obdobju gospodarske stabilizacije. Resne pomisleke proti paradi je bilo slišati, še preden je predsedstvo kot vrhovni komandant oboroženih sil potrdilo predlog JLA in predsedstva konference SZDLJ, ki sta parado predlagala. Proti paradi se je izreklo predsedstvo ZSMS, njen delegat Ignac Krivec pa je o tej temi razpravljal na programski konferenci socialistične zveze Slovenije.
Najprej odgovorimo na delegatsko vprašanje Janezu Lukaču, čeprav ga je naslovil drugam. Denar, ki je potreben za parado, sploh ni problem. Med drugim ga bomo dobili tudi tako, da bomo na mejnih prehodih krepko carinili mikroračunalnike, ki jih predrzna mladež prinaša v državo. Povečali smo (ste) prometni davek na pomaranče in drugo južno sadje. Podražila so se zdravila. Dobili smo nekaj kreditov. Sicer pa je v letošnjem rekordno povečanem vojaškem proračunu prav gotovo všteta tudi parada, čeprav je bila odločitev sprejeta šele pred kratkim in čeprav naj bi šel ta denar predvsem za modernizacijo. Lahko pa vam tudi rečejo, da naš vojaško-industrijski kompleks toliko izvaža, da zasluži parado vsak mesec.
... Obletnica osvoboditve je prav gotovo praznik, ki ga na tak ali drugačen način praznuje vsak narod in vsaka država. Izkušnje kažejo, da bolj ko je narod kulturno in gospodarsko zaostal, večje manifestacije prireja. S tem seveda ni rečeno, da smo proti proslavljanju obletnice osvoboditve. Gre za vprašanje načina in oblike proslavljanja.
Obletnica osvoboditve, obletnica prvega dne miru tako rekoč zasluži, da se je spomnimo drugače kot pa z demonstracijo orožja, vojaške opreme in korakanjem. Vendar so mirovne demonstracije pri nas prepovedane, celo skromni zametki mirovnega gibanja so sumljivi. Pri nas je o miru zaželeno govoriti in razglabljati predvsem v zvezi s preteklostjo ali ko govorimo o miru in svobodi nasploh. Drugače pa smo obletnico osvoboditve proslavili tudi z rečmi, ki jih slavnostni govornik 9. maja prav gotovo ne bo omenjal, to pa so sodni procesi proti intelektualcem, padec standarda, milijon brezposelnih in povečanje dolgov.
... Vojaška parada ni usposabljanje za obrambo pred agresijo. Vojaška parada ni manifestacija obrambne moči družbe, ker ta moč še najmanj leži v ravnih vrstah vojaštva in modernih letalih. Vojaška parada je manifestacija vojne sile.
... Vendar je največja iluzija pričakovanje, da bo parada okrepila bratstvo in enotnost, poenotila poglede na ključna vprašanja današnjega in jutrišnjega dne ali sploh pomagala rešiti kakršenkoli resnejši problem, razen zadovoljitev ambicij posameznikov.
Skrb zbuja pa še nekaj. Parada deli ljudstvo. To je seveda normalno. Toda že od dne, ko so bili izrečeni prvi pomisleki proti letošnji paradi, se pojavljajo ostre diskvalifikacije mnenj, ki so proti. Kdor je proti, je razglašen za pacifista, anarhista ali kar po domače za sovražnika domovine. Tudi to še ni najhujše, kajti etiketiranje je pri nas bistveni sestavni del politike. Najbolj zaskrbljuje dejstvo, da se o argumentih proti noče nihče pogovarjati, da se jih enostavno ignorira, je med drugim zapisal Janez Janša v Mladini 21. 2. 1985.
