Tiskane izdaje
»Pogovarjala sta se o številnih izzivih, ki čakajo novo evropsko komisijo, in o pomenu spoštovanja vrednot, na katerih temelji Evropska unija,« so sporočili s stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji. Ker vse države članice še niso predlagale svojih kandidatov za člane evropske komisije, se vsaj uradno še ni začelo razdeljevanje resorjev. Države članice pri izbiri resorjev, ki jih bodo vodili njihovi evropski komisarji, sicer nimajo glavne besede. Lahko pa izrazijo želje, in tako je tudi slovenska stran v pogovorih med kabinetom predsednika vlade Marjana Šarca in Ursulo von der Leyen že nakazala želena področja. Javno je premier doslej omenjal resor za širitev Evropske unije. Kandidat Janez Lenarčič pa je nabor razširil in med področji, ki bi lahko bila zanimiva za Slovenijo, omenja še okolje, digitalizacijo, raziskave, regionalno politiko, širitev in zunanjo trgovino.
Zahtevna obljuba
Ursula von der Leyen s slovenskim kandidatom o spolni uravnoteženosti evropske komisije ni govorila, čeprav za zdaj kaže, da bo svojo zavezo pri oblikovanju nove evropske komisije le stežka upoštevala. Doslej so ženske kandidatke predlagale le Češka, Danska, Finska, Estonija, Bolgarija, Malta in Ciper. »Če članice ne bodo predlagale dovolj žensk, ne bom oklevala pri zahtevi za nova imena,« je napovedala in pri tem svojo zahtevo podkrepila s podatkom, da je bilo od leta 1958 kar 183 komisarjev, a od tega le 35 žensk. Deloma bi von der Leynovi lahko priskočila na pomoč osmerica držav članic, ki še ni poslala svojih nominacij, in k temu jih prva dama evropske komisije tudi spodbuja.
Kako težavno je izpolnjevanje zavez za več ženskih kandidatk, se je pokazalo že pred petimi leti, ko je njen predhodnik Jean-Claude Juncker napovedal, da bo imela njegova ekipa vsaj toliko komisark kot ekipa Joséja Manuela Barrosa. Ob potrditvi seznama kandidatov kot celote je bilo kandidatk toliko kot pred pred štirimi leti – devet. »Ni prav, da bi si za dejansko uveljavitev enakopravnosti spolov prizadevali vedno isti,« je na pomisleke glede spolne uravnoteženosti odgovarjal slovenski kandidat Janez Lenarčič, ki je tako kot tudi premier Marjan Šarec spomnil, da je bila prav Slovenija ena izmed tistih, ki so reševale zavezo predsednika evropske komisije. Po tem, ko sta odbora za energijo in okolje zavrnila Alenko Bratušek, je Slovenija predlagala še sedanjo komisarko Violeto Bulc.
Poleg kritične presoje predsednice evropske komisije – odhajajoči predsednik Jean-Claude Juncker je v pogovoru za Euractiv povedal, da je leta 2014 zavrnil šest kandidatov za komisarje – bodo morali kandidati prestati še sito v evropskem parlamentu. Najprej so na vrsti zaslišanja na parlamentarnih odborih, ki so načrtovana od 30. septembra do 8. oktobra, seznam kandidatov pa mora kot celoto z absolutno večino potrditi še evropski parlament.
