Janko Goršek je novi generalni direktor policije

Vlada je na današnji seji za generalnega direktorja policije imenovala Janka Gorška, sprejela politiko upravljanja podjetij v državni lasti in za nekatere storitve predlagala nižji DDV, podprla pa je tudi spremembo zakona o lokalni samoupravi.

Objavljeno
23. julij 2009 19.49
Ba.P./STA
Ba.P./STA
Ljubljana - Vlada je na današnji seji na položaj generalnega direktorja policije imenovala Janka Gorška, so na vladi zapisali v sporočilu za javnost. Gorška so imenovali za dobo petih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Posebna avtonomna strokovna komisija je pred tem s kandidatom opravila pogovor ter preverila usposobljenost in ustreznost kandidata za mesto generalnega direktorja policije. Na podlagi predložene dokumentacije kandidata in ministrstva, javno dostopnih podatkov o njegovem dozdajšnjem delu in pogovora je komisija ugotovila, da je Janko Goršek usposobljen in ustrezen kandidat za generalnega direktorja policije.

Vlada za centralno upravljanje podjetij v državi


Na današnji seji so sprejeli tudi politiko upravljanja podjetij v državni lasti. Nad temi podjetji bo po besedah ministra za finance Franca Križaniča po novem bdela posebna agencija, katere osnovna struktura naj bi bila opredeljena do konca septembra. Po predlogu bi tudi v naši državi ustanovili centralno enoto za upravljanje podjetij v državni lasti, pod katero bo združeno upravljanje, ki je zdaj razpršeno med Kapitalsko družbo, Slovensko odškodninsko družbo, Družbo za svetovanje in upravljanje ter posameznimi ministrstvi, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Križanič.

Ta enota bi se imenovala Javna agencija za upravljanje podjetij v državni lasti. Odprtih ostaja sicer še nekaj vprašanj. Med drugim še ni določeno, kdo naj bi člane agencije imenoval, "da bi bila čim bolj odmaknjena od dejavnosti dnevne politike," je dejal Križanič.

Nižji DDV za nekatere storitve

S predlogom novele zakona o DDV se uvaja nižja, 8,5-odstotna stopnja DDV pri prodaji knjig na vseh fizičnih nosilcih, čiščenju oken in zasebnih gospodinjstev, storitvah domačega varstva, frizerskih storitvah ter manjših popravilih koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila.

Če ponudnik prihaja od drugod, se novela zakona v skladu z evropskimi standardi v večji meri opira na pobiranje DDV in dolžnost prijave davka pri naročniku, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Križanič. Poročanje poteka elektronsko.

Temeljna sprememba se tako nanaša na splošno pravilo glede kraja storitev, ki se opravijo davčnim zavezancem. Za vse storitve, ki se opravijo davčnim zavezancem, bo kraj obdavčitve kraj, v katerem ima naročnik storitve svoj sedež.

Poleg tega se povečuje pavšal pri kmetijski dejavnosti, in sicer s štirih na osem odstotkov. To po Križaničevih besedah pomeni davčno razbremenitev manjših kmetij.

Za podjetnike pa je pomembna novost povečanje praga za obračun DDV po plačani realizaciji z 208.000 evrov prometa letno na 400.000 evrov.

Podpora spremembi zakona o lokalni samoupravi

Z dopolnitvami je vlada podprla tudi predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki jo je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Luko Jurijem (SD). Ti predlagajo poenostavitev postopka v primeru odstopa člana občinskega sveta, župana ali podžupana ter zagotovitev predstavnika romske skupnosti v občinskem svetu. Kot so pojasnili v sporočilu po seji vlade, se v praksi dogaja, da občinski sveti zaradi političnih interesov odstopa posameznega funkcionarja "ne sprejmejo", kar se kaže na dva načina: ali predlog ugotovitvenega sklepa o predčasnem prenehanju mandata ni uvrščen na sejo občinskega sveta ali pa člani sveta sklepa ne sprejmejo. Po predlogu zakona pa glasovanje ne bi bilo več potrebno, temveč bi se o odstopu občinski svet le obvestilo.

Vlada podpira tudi rešitev, da se z dopolnitvijo zakona o lokalni samoupravi omogoči zagotovitev romskega predstavnika v občini, kjer volitev tega predstavnika ne opravijo sami. Določba zakona o lokalni samoupravi, po kateri imajo Romi na območjih, kjer živi avtohtono poseljena romska skupnost, v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika, ni v celoti realizirana že od leta 2002, kar pomeni grobo kršitev kolektivnih pravic romske skupnosti do posebne politične participacije v občinskem svetu.