Tiskane izdaje
»Ali res potrebujemo vsake štiri leta poplave, da ponovno opozorimo nekoga na nivoju države, da je treba ukrepe izvesti,« je vprašal Janković in pojasnil, da so se že ob poplavah leta 2010 sestali s takratnim okoljskim ministrom Rokom Žarničem, obiskali poplavno območje in se dogovorili, kaj je treba storiti.
Povedal je, da je državni prostorski načrt s predvidenimi protipoplavnimi ukrepi sprejet. »Čas je, da pristopimo k zadrževalniku, urejanju Malega grabna in Gradaščice,« je pojasnil in vlado pozval, da izvede ukrepe za Ljubljano in celotno Slovenijo. Ob tem je dejal, da pričakuje sklic sestanka, na katerem bi določili terminski načrt za izvedbo ukrepov.
Za protipolavno varnost že pet milijonov evrov
Vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo ljubljanske občine Robert Kus je povedal, da je občina od leta 2010 do danes za ukrepe za povečanje protipoplavne varnosti namenila nekaj manj kot pet milijonov evrov. Pojasnil je, da se ob tem soočajo z veliko težavami, med drugim zaradi predpisanih terminov čiščenja strug rek ter zaradi mnenja naravovarstvenikov glede odstranjevanja dreves iz vodotoka Malega grabna.
Glede protipoplavnih ukrepov, za katere je pristojna država, je dejal, da so od leta 2010 hodili k okoljskim ministrom, svetovalcem in vodjem služb ter jim posredovali svoj predlog protipoplavnih ukrepov. Po njegovih besedah so se ministri menjavali, vlada pa je imela druge izzive, zato odgovora na predloge niso dobili. Tudi sam si zato želi sestanka z vlado na temo odprtih ljubljanskih projektov, kjer bi se dogovorili tudi o omenjenih ukrepih.
Poplave so lahko še hujše
Na novinarski konferenci je sodeloval tudi Rok Fazarinc s fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki je dejal, da so bile sredine poplave hiter poplavni dogodek s hitrim naraščanjem vode in z nekoliko počasnejšim odtokom. Po njegovih besedah za razliko od poplav leta 2010 v sredo Ljubljanskega barja ni poplavilo.
Pojasnil je, da lahko v Ljubljani v desetih letih pričakujemo vsaj še en tak dogodek, poplave pa so lahko tudi še bolj katastrofalne. Po njegovem mnenju je v državnem prostorskem načrtu sklop, ki je ključen za Ljubljano in predvideva regulacijo Malega grabna s povečanjem pretočnosti na okoli 160 do 200 kubičnih metrov na sekundo, razbremenitev poplavnih vod na neposeljeno območje Ljubljanskega barja ter zadrževalnik vode Razori.
Voda je včeraj v prestolnici zalila okoli 900 objektov. Po Kusovih besedah v reševalnih akcijah sodeluje 580 poklicnih in prostovoljnih gasilcev, pripadnikov štaba civilne zaščite ter sodelavcev mestne uprave, redarstva, vrtcev, javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija ter družbe KPL.
Do danes do 10. ure so opravili 652 intervencij, v katerih so med drugim pomagali tudi pri evakuaciji 100 otrok iz poplavljenih vrtcev, osmih nepokretnih oseb ter zagotovili začasno namestitev za dve osebi zaradi iztekanja naftnih derivatov v kletne prostore.
Kus je povedal še, da po njegovih informacijah trenutno na nobenem od območij Ljubljani ni uveden ukrep prekuhavanja vode zaradi poplav.
