Tiskane izdaje
Ko je pred leti Vika Potočnik v finančni najem prevzela več tisoč kvadratnih metrov zemljišča, na katerem je domovala slovita tovarna koles Rog, si je zamišljala, da bodo sredi mesta zrasle vile. In zato so pozneje z urbanističnimi dokumenti to območje gradnji vil tudi namenili. Njena naslednica Danica Simšič je obroke najema redno odplačevala – po več kakor 70.000 evrov na mesec. In v prihodnje jih bo moral tudi sedanji ljubljanski župan Zoran Janković.
Ta pa se je kot izkušen gospodarstvenik hitro odločil. Del območja bi ponudil državi za postavitev povsem opremljenih mobilnih hiš, v njih pa naselil zdaj že skoraj vsepovsod nezaželene Strojanove iz Ambrusa. Najprej bi seveda preveril, ali je vse v redu z dokumentacijo nasploh, a namera je bila izrečena jasno in glasno.
Javno ponuditi zemljo, o kateri sploh ne veš, ali je tvoja, nekomu, ki se mu reče država, je milo rečeno zvit manever, ki ne ostane dolgo skrit. V nasprotju s pričakovanjem, da se ljubljanski župan in vlada ne bosta najbolje razumela, je že prve ure po prevzemu županske verige Janković ponudil roko državi, ki za Strojanove išče takšno ali drugačno rešitev. Ponuja izhod, povsem drugačen od prejšnjih, ki so Rome skozi vso zgodovino nenehno potiskali na obrobje: naselil bi jih kar v središče glavnega mesta.
Ampak prej ali slej se utegne pokazati, da v Rog še nekaj časa ne bo mogoče namestiti mobilnih hiš in vanje (vsaj uradno) naseliti ambruške Rome. In prav zato je lahko taka igra z lokacijo nevarna. Tako za župana, ki nekomu ponuja nekaj, o čemer nemara sploh še ne ve, ali je mestno, kakor za državo, ki takšno ponudbo sprejme.
Navsezadnje tudi zaradi Romov, če jim nagle napovedi na koncu ne bodo koristile.
